Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Politiki, ki z roko na srcu prisegajo,
da nacionalna suverenost nima cene,
so navadni tisti, ki jo pozneje podarjajo;
in tisti, ki se zaklinjajo, da bodo pregnali tatove,
pozneje praviloma pokradejo še podkve konj v galopu.
Prispeval/a: AnaH dne
četrtek, 7. maj 2015 @ 16:22 CEST
Eduardo Galeano - še nekaj iz knjige Šola narobe sveta:
Kdor ni ujetnik pomanjkanja, je ujetnik strahu. Nekateri ne spijo zaradi hlepenja po stvareh, drugi pa zaradi panike, da ne bi izgubili stvari, ki jih imajo.
Iz iste knjige:
Ni več dežja, temveč kisel dež. Ni več parkov, samo parkingi. Ni več družb, le delniške družbe. So podjetja namesto narodov. Ni več ljudi, samo javnosti. Ni več resničnosti, le še navidezna resničnost. Ni vizije, razen televizije.
NE ZAMUDITE
Politiki, ki z roko na srcu prisegajo,
Misel tedna
Prispeval/a: Nan dne nedelja, 3. maj 2015 @ 14:17 CEST
"Oblast brez zlorabe izgubi svoj čar."
Paul Valéry
Misel tedna
Prispeval/a: AnaH dne ponedeljek, 4. maj 2015 @ 12:23 CEST
Politiki so podobni kapitanu potapljajoče se ladje, ki najprej pošljejo v rešilne čolne ženske in otroke.
Pravijo: Najprej zdravstvo in šolstvo! In zdravstvo in šolstvo se potopita prva.
Misel tedna
Prispeval/a: AnaH dne torek, 5. maj 2015 @ 11:48 CEST
Iz knjige "Odprte žile Latinske Amerike", napisane pred več kot 40-imi leti, ki pa že leta veljajo za ves svet:
Naša buržuazna gospoda so danes agenti ali funkcionarji vsemogočnih tujih korporacij.
Iz knjige "Otroci dni", zadnja knjiga E. Galeana:
Bančniki, ki so najnevarnejši bančni roparji, so oskubili svoja podjetja. Pri tem jih ni posnela nobena varnostna kamera in ni zazvonil noben alarm.
Misel tedna
Prispeval/a: AnaH dne četrtek, 7. maj 2015 @ 16:22 CEST
Kdor ni ujetnik pomanjkanja, je ujetnik strahu. Nekateri ne spijo zaradi hlepenja po stvareh, drugi pa zaradi panike, da ne bi izgubili stvari, ki jih imajo.
Iz iste knjige:
Ni več dežja, temveč kisel dež. Ni več parkov, samo parkingi. Ni več družb, le delniške družbe. So podjetja namesto narodov. Ni več ljudi, samo javnosti. Ni več resničnosti, le še navidezna resničnost. Ni vizije, razen televizije.