Namenoma pismo naslavljamo širšemu političnemu krogu in z njim seznanjamo tudi javnost, saj se je praviloma naše pisanje in izpostavljanje problemov  prelagalo v reševanje iz ene institucije v drugo in ostalo vedno nedorečeno ali nerešeno.

Nihče ne odgovarja in vsak si umije roke s tem, da to ni povsem njegova pristojnost. Pred novim letom smo poslancem in poslankam poslali dopis, le zadnji izmed mnogih, pa se nanj ni nihče odzval. Poslali smo Poročilo z naslovom »Deinstitucionalizacija in življenje v skupnosti – rezultati in stroški«, ki ga je financirala Evropska komisija in ponovno pritožbo na Sklep o razdelitvi sredstev FIHO, pa zopet nič, saj so že vsi vajeni, da se sredstva v FIHO delijo po simpatijah in poznanstvih.

Edina, ki se je odzvala je ga. Barbara Žgajnar Tavš, ki je pozvala ministrico Cotmanovo, da naj zadeve uredi, a je njen poziv izzvenel v prazno. Kaj drugega pa gre pričakovati glede na večletne izkušnje dela s tem ministrstvom. Tudi predsednik republike se na naš dopis do danes še ni odzval.

Pravzaprav, to ni nič novega in nas le težko še kaj preseneti, vsaj ne po tem absurdu, ki se je zgodil jeseni, ko je Državni zbor potrdil spremembe, ki v FIHO vnašajo še večjo moč privilegiranim, legitimirajo elitizem in netransparentno samovoljno razdeljevanje namenskih sredstev.

Dolgo ni bilo potrebno čakati, da so funkcionarji invalidskih organizacij v FIHO uporabili (zlorabili) svojo moč, ki jo imajo v organih fundacije. Ne le, da je tudi letošnje razdeljevanje milo rečeno sporno, še več, podali so pravni poduk, ki se je izkazal za zavajajočega. Vsi, ki smo si drznili podati pritožbo na sklepe o razdelitvi sredstev za leto 2008, smo kaznovani s tem, da ne dobivamo pripadajočih mesečnih nakazil vse do takrat, ko DZ ne bo potrdil postopka pritožbe.

Postopek se lahko traja še dolgo in do takrat moramo vsak mesec nakazovati plače 91 zaposlenim osebnim asistentkam in asistentom. Brez hitre razrešitve nastale situacije napovedujemo propad programa in s tem življenjsko ogroženost  103 uporabnic in uporabnikov ter izgubo delovnih mest 99 zaposlenih.

Naj spomnimo, da so odobrena sredstva v letu 2008 s strani FIHO že tako veliko manjša od potrebnih, da bi se program nemoteno izvajal. Prav zato smo tudi vložili pritožbo, saj smo videli, da se prioritete financiranja in namenskost sredstev ne upoštevajo.

Šest let smo intenzivno predlagali pobude in spremembe glede zakonodaje, ki ureja fundacijo, njeno vodenje in poslovanje. Predlagali smo tudi številne sistemske rešitve, ki bi dolgoročno urejale področje socialnega varstva ter šle v smeri zagotavljanja neodvisnega življenja, dezinstitucionalizacije, krepitve moči posameznika, ki bi moral imeti vso kontrolo nad načinom izvajanja storitve.

Politične odločitve in s tem izkazana politična volja je vsemu temu izkazala posmeh. Argumenti, dialog, institucionalne in pravne poti so se izkazale kot izguba časa, energije in denarja. Občutimo gnus in gnev do vsega kar se je dogajalo, kar se dogaja in dopušča. Očitno, da se v tej državi rezultati dela ne upoštevajo in sploh niso pomembni.

Kar šteje, da si vedno na pravi strani, dovolj pokvarjen, da si pripravljen na vse, dovolj spreten, da uporabiš vse metode pritiska in izsiljevanja, a seveda moraš imeti tudi dovolj sredstev, ki ti omogočijo »lobiranje«, pravno mašinerijo, ki zatre vse možne pritožbe ali pa ubere pot pravnega izčrpavanja. Še posebej pa je dobičkonosno in produktivno biti invalid po poklicu.

Omenjeno poročilo Evropske komisije je dovolj zgovorno. Že v uvodu dela poročila, ki se nanaša na Slovenijo, raziskovalka iz Univerze v Siegnu (Nemčija) pove, da podatki za Slovenijo niso bili dostopni, da kljub nenehnim pozivom ni dobila nobenih odgovorov s strani MDDSZ, Zavoda za šolstvo in Ministrstva za zdravje.

Tako je kot glavni vir informacij o Sloveniji uporabila poročilo Pravice oseb z intelektualnimi ovirami; Dostopnost izobraževanja in zaposlovanja, ki ga je pripravila Dr. Darja Zaviršek, s podporo Zavoda za odprto družbo in programa EUMAP (EU Monitoring and Advocacy Programm).

Poročilo EK, ki v največji možni meri podpira razvoj storitev v skupnosti in neodvisno življenje hendikepiranih, ter navaja številna priporočila in smernice državam članicam, kot edina dobra zgleda v Sloveniji navaja Sklad Silva in društvo YHD.

Kako tragično, če pomislimo, da je Svet vlade RS za invalide izdal posebno publikacijo namenjeno diskreditaciji in političnemu obračunavanju z našim društvom (do sedaj brez posledic in odgovornosti za to dejanje).

Prav tako je obžalovanja vredno, da imamo v Sloveniji pod okriljem MDDSZ celo Direktorat za invalide in nenazadnje tudi Odbor DZ za delo, družino in invalide, ki očitno na znajo odgovarjati na nove izzive, ki jih zahtevajo spremenjeni koncepti na področju socialnega, invalidskega in zdravstvenega varstva, predvsem pa v odnosu do spoštovanja človekovih pravic in enakopravnosti.

Kaj nam še preostane, če hočemo stati inu obstati?
Da vas nekako prisilimo, da stvari uredite.

Da nebi imeli pomislekov glede pristojnosti lahko naštejemo institucije na katere mislimo, ko govorimo »vas«.

Državni zbor RS
Vlada RS
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti
Komisija za delo, družino in socialne zadeve in invalide

Predsednica:
Elena Pečarič