Iz tvojih oči veva hlad in prezir, ki je prevzel toplino.
Tvoj pogled se ne ustavi več na meni, ob tebi se počutim kot zrak, ki je okrog nas.
Tam, kjer si nekoč tako močno bíl v meni, je sedaj zgolj prazno osamljeno mesto.
Umaknjeni dotiki, prazni objemi, hladne ustnice, neme besede...
Tako blizu te občutim ob sebi vendar si tako odmaknjen od mene.
Sva zgolj dve senci, ki se občasno srečata.
Nemo se je končala poletna romanca, ostala je zgolj tujčeva hladna enoličnost.
Umikam se v svet sanj, ko hodila sem po oblakih ob tebi, ko se mi je srce topilo in hrepenelo po tebi.
Danes hodi namesto mene zgolj lupina z mislimi daleč nazaj, ki vsak dan vedno bolj sameva in kliče te nazaj.
Si kot manjkajoči puzzel v sliki, brez tebe nekaj manjka.
Ti si edini, ki izpopolni me celo.