Varuh človekovih pravic RS (Varuh) letos ni posebej obiskoval ustanov, kjer so nameščeni bolniki (bolnišnice), prostore, kjer so nameščene osebe z odvzeto prostostjo (kot so zavodi za prestajanje kazni zapora), domove starejših občanov ter policijske postaje, da bi v njih preverjal le temperaturne pogoje bivanja oskrbovancev, zaprtih oseb ter pogoje dela osebja v omenjenih institucijah. Vreme nam je vsem letos nekoliko prizaneslo s tako visokimi temperaturami, kot smo jih beležili v letu 2013 in nekaj let pred tem, kljub temu pa Varuh aktivno spremlja omenjeno problematiko.

Lani v poletnih dneh je Varuh že četrtič opravil meritve temperatur zraka ter vodstva obiskanih institucij seznanil z ugotovitvami. Opozoril je na ugotovljene neugodne pogoje bivanja in dela v času najvišjih poletnih zunanjih temperatur ter priporočil sprejetje dodatnih ukrepov. O svojih ugotovitvah je obvestil tudi pristojna ministrstva ter tudi njim priporočil sprejetje ukrepov za zagotavljanje dostojnih pogojev bivanja najbolj ogroženih skupin prebivalcev, zlasti tistih, ki jim je gibanje zaradi zdravstvenega stanja ali drugih razlogov omejeno.

V začetku letošnjega leta smo v tej zvezi od vseh pristojnih ministrstev zahtevali poročilo o morebiti sprejetih ukrepih v smeri izboljšanja neugodnih pogojev bivanja in dela, ki so posledica visokih zunanjih temperatur zraka v času od lanskega leta v njihovih institucijah. Hkrati smo zaprosili tudi za sporočilo morebitnih načrtovanih kratkoročnih ukrepov, s katerimi se za letošnje leto načrtuje kar v največji možni meri ublažiti posledice morebitnih visokih poletnih temperatur. Zanimali so nas tudi drugi dolgoročni ukrepi, bo bodo sedanje stanje sanirali in omogočili normalen razmere za bivanje oziroma delo.
 
Ministrstvo RS za notranje zadeve nam je sporočilo, da je sprejelo določene začasne organizacijske ukrepe za reševanje problemov občasnih izrazitih povečanj zunanjih temperatur v poletnih mesecih, ko temperatura zraka na določenih delovnih mestih oziroma v delovnih prostorih ministrstva med delovnim časom preseže temperaturo, ki ustreza glede na fiziološke potrebe javnih uslužbencev, upoštevajoč naravo dela in fizične obremenitve. Izdane so bile usmeritve in priporočila vodjem organizacijskih enot za dosledno izvajanje ustreznih organizacijskih ukrepov, kakor tudi napotki za ravnanje v vročini z namenom zmanjšanja obremenitev pri delu in izboljšanja temperaturnih, ki so bile objavljene na internih spletnih  straneh ministrstva in Policije in tako dostopne vsem zaposlenim.  Na policijski postaji Maribor II, kjer le del zaposlenih svoje delo pretežni del dneva opravlja v neklimatiziranih prostorih, je zanje prilagojen razpored dela, priporočeno in omogočeno pa jim je tudi izvajanje drugih napotkov.

Ob že ustaljenih rednih organizacijskih ukrepih, ki se izvajajo za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, se javnim uslužbencem zagotavlja izvedbo najbolj zahtevnega dela zjutraj oziroma zvečer, ko je zunanja temperatura nižja oziroma zmanjšanje intenzivnosti dela, kjer delovni proces to dopušča, prav tako v času visokih temperatur javnim uslužbencem ministrstvo svetuje pogostejše kratke odmore v hladnejših oziroma klimatiziranih prostorih oziroma odmore izven toplotno obremenjenih prostorov ter druge podobne izvedljive ukrepe za izboljšanje temperaturnih pogojev.

Od Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij pa smo junija prejeli odgovor glede ukrepov v zavodih za prestajanje kazni zapora ob povišanih poletnih temperaturah. Sporočila nam je, da zaradi finančnih omejitev niso mogli izvesti dodatnih in sistemskih rešitev, ki bi v večji meri zagotovile znosnejše pogoje tako za zaprte osebe kot javne uslužbence v zavodih za prestajanje kazni zapora.

Tako lahko izvajajo le ukrepe, ki nimajo večjih finančnih posledic: temeljito zračenje vseh bivalnih prostorov predvsem v hladnejših delih dneva, zastiranje oken, več možnosti za pogostejše tuširanje zaprtih oseb, omogočanje bivanja na svežem zraku v dodatni terminih, omogočanje bivanja na svežem zraku v času znosnejših temperatur (odprti oddelek Rogoza na primer do 21,30 ure), omogočanje več hladnih napitkov, skrbjo da je v avtomatih za pijače te dovolj na razpolago, s prilagojenimi jedilniki z več lahke hrane in sveže zelenjave, omogočanje vnosa ventilatorjev, v ZPKZ Dob pa tudi z nakupom nekaj senčnikov za bivanje na prostem. Prenosnih klimatskih naprav v zavodih ne dovoljujejo, ker bi te preobremenile električno omrežje in povzročile okvare le tega. Od dolgoročnih ukrepov je predvidena energetska sanacija zgradb, za kar pa v proračunih za leto 2014 in 2015 nimajo zagotovljenih sredstev.

Ministrstvo RS za zdravje nam je sporočilo, da je v javnih zdravstvenih zavodih, zlasti v UKC Ljubljana situacija (glede visokih temperatur) v letu 2014 bistveno boljša situacija kakor v preteklih letih. Vsi projekti so bili uspešno zaključeni; tako projekt razširitve hladilnega postroja v UKC Ljubljana (zaključen junija 2014), kot tudi projekti energetske sanacije v 15. Bolnišnicah (SB Novo mesto, SB Izola, Onkološki inštitut Ljubljana, Bolnišnica Sežana, SB Murska Sobota, Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Postojna, Bolnišnica Topolšica, SB Brežice, SB Ptuj, UKC Maribor, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča, Psihiatrična bolnica Vojnik, SB Celje, SB Slovenj Gradec in Psihiatrična klinika Ljubljana). Ugotavljajo, da se je stanje v omenjenih zdravstvenih zavodih bistveno izboljšalo. Poudarjajo, da so prvi, ki so dolžni ublažiti stanja zaradi visokih temperatur, sami javni zavodi. Pri tem gre predvsem za redno in investicijsko vzdrževanje obstoječih ohlajevalnih sistemov, kjer so nameščeni, pa tudi za prezračevanje prostorov, kar je sicer kratkoročen in pomožni / dopolnilni ukrep.

Poudarili so, da je zaradi neugodne gospodarsko – finančne situacije, ki je prisotna že nekaj časa, denarja, tudi za investicije v zdravstvo, vedno manj. V zadnjih letih tako izvajajo in dokončujejo le začete oz. tekoče projekte. Novih projektov tako praktično ni mogoče odpirati; izjema so le projekti v 10-tih urgentnih centrih v splošnih bolnišnicah, ki so v večini financirani iz sredstev Evropskega kohezijskega sklada.

Zagotovili so, da bo ministrstvo tudi v prihodnje navedeni problematiki posvečalo pozornost in izvajalo ukrepe, seveda glede na razpoložljiva sredstva in ob upoštevanju prioritet na področju investicij. Računajo na novo finančno perspektivo, v okviru katere bo možno ponovno kandidirati za izvajanje projektov energetske sanacije v javnih zdravstvenih zavodih. Nekatere javni zdravstveni zavodi bodo tako že drugič kandidirali, ker prvič niso energetsko sanirali vseh objektov.

Varuh tako ugotavlja, da so se razmere v javnih zdravstvenih zavodih, po izvedeni sanaciji, pomembno izboljšale, vendar pričakuje, da bodo sprejeti dodatni ukrepi za zagotovitev ugodnejši bivanjskih pogojev v vseh slovenskih bolnišnicah. Zgolj prezračevanje bolniških sob ne zadošča, zlasti ob dalj časa trajajočih visokih temperaturah, ki smo jim bili priče v letu 2013. Ugotavljamo, da se izvajajo in zaključujejo le projekti, ki so bili načrtovani v preteklosti, za nove sistemske ukrepe (toplotna izolacija, klimatizacija in drugo) pa v proračunu države in ustanov ni namenjenih dovolj finančnih sredstev.

Varuh ugotavlja tudi, da je bil manjši napredek storjen za ureditev razmer v zavodih za prestajanje kazni zapora. Nesprejemljivo je namreč, da so osebe, ki jim je bila odvzeta prostost, v zavodih za prestajanje kazni zapora izpostavljene (ob meritvi temperature v letu 2013, pri zunanji temperaturi 33,9 °C) temperaturi od 29,1 °C do 32,3 °C. Zato Varuh poziva vlado Republike Slovenije, da med svoje prioritete, kar je Varuh že priporočil nazadnje v letnem poročilu za leto 2013 (28. priporočilo), v prihodnosti načrtuje celostno reševanje problema, zlasti z obnovo starih zgradb in z zadostnimi sredstvi za investicijsko vzdrževanje.

Žal pa nam Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vse do danes ni posredovalo svojega odgovora in tako nimamo informacij o tem, ali so sprejeli ustrezne ukrepe za izboljšanje bivanjskih pogojev v domovih starejših občanov, zlasti v tistih domovih, kjer smo ugotovili neustrezne bivanjske pogoje. Odgovor pričakujemo v najkrajšem času.

Nataša Kuzmič
Svetovalka za odnose z javnostmi