Pokrajina Khorezm ob Aralskem jezeru je opozorilo pred pretirano in povsem napačno izrabo vodnih virov. V 60. letih prejšnjega stoletja so kmetje v Uzbekistanu, takrat še pod Sovjetsko zvezo, zgradili obsežne namakalne sisteme. Reki, ki sta se stekali v Aralsko jezero, so preusmerili, zato se je jezero skrčilo za dve tretjini. Suha zemlja se je še bolj posušila, poleg tega je postala slana in neprimerna za obdelovanje.

Tudi 20 let po samostojnosti se v Uzbekistanu, drugem največjem svetovnem izvozniku bombaža, kmetijske metode niso spremenile. »Izkušnje mnogih kmetov izhajajo iz starih časov, ko so veljali zakoni intenzivne proizvodnje na velikih farmah. Ti so pri manjši proizvodnji neučinkoviti,« je povedal John Lamers, koordinator nemško – uzbekistanskega skupnega raziskovalnega projekta o trajnostnem izkoriščanju zemlje.

Projekt financira nemško ministrstvo za izobraževanje in raziskovanje, skupaj pa ga izvajajo »Zentrum für Entwicklungforschung« z Univerze v Bonnu, Unesco in uzbekistansko ministrstvo za kmetijstvo in vodne vire. Projekt spodbuja trajnostno rabo zemlje in vodnih virov s sajenjem dreves v degradiranih predelih zemlje znotraj velikih kmetijskih površin.

Po ocenah domačinov je trenutno 20 odstotkov zemlje neprimerne za obdelovanje. Šest let stare fotografije kažejo dva hektara veliko raziskovalno polje v okrožju Yangibazar, za katerega se zdi, da je prekrito s snegom. »Ne gre za sneg. Na površju zemlje je dva centimetra debela plast soli. Rekli smo si: če bodo naše metode delovale tu, bodo povsod,« razlaga Lamers.

Danes je polje prekrito s sadnimi drevesi: »Morali bi priti maja. Takrat so drevesa zelena in videli bi pravo razsežnost sprememb,« je navdušen Lamers. Drevesa v primerjavi s poljščinami v prvih dveh letih rasti potrebujejo 80 odstotkov manj vode. Dokončno odločitev o tem, ali bodo nov način uporabe zemlje in vode uveljavili na širšem področju, bo sprejela uzbekistanska vlada.

Raziskovalci v projektu pa skupaj z nevladnimi organizacijami načrtujejo delavnice za kmete in kmetijske strokovnjake. Hkrati objavljajo rezultate raziskave, izdelujejo publikacije za pomoč kmetom in sodelujejo z lokalnimi oblastmi. 

Vir: umanotera.org/etc