|  V prostovoljno pokojninsko zavarovanje v Sloveniji je po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve vkljuèenih veè kot 480.000 delovno aktivnih ljudi, kar je slabih 55 odstotkov zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Pokojninske naèrte za zaposlene je sklenilo skoraj 5.300 delodajalcev, povpreèna premija pa znaša dobrih 35 evrov na mesec. Septembra lani (to so zadnji podatki ministrstva) se je število zavarovancev dodatnega pokojninskega zavarovanja v primerjavi z aprilom poveèalo za približno 15.000, septembra 2006 pa je bilo vseh nekaj veè kot 450.000.
Najveèje poveèanje je bilo leta 2004, ko se je vkljuèilo veè kot 155.000 javnih uslužbencev. Zaposleni v Sloveniji so zavarovani pri dvanajstih izvajalcih, in sicer petih vzajemnih pokojninskih skladih (eden je zgolj za javne uslužbence), treh pokojninskih družbah in treh zavarovalnicah. Vsi so imeli septembra na raèunih skoraj 970 milijonov evrov.
Zavarovanci vzajemnih skladov so imeli povpreène meseène premije skoraj 36 evrov neto, pri pokojninskih družbah dobrih 40 evrov bruto in pri zavarovalnicah skoraj 35 evrov bruto.
Vir: www.seniorji.info
|
NE ZAMUDITE
Prostovoljno pokojninsko zavarovanje
Prispeval/a: Drago dne sreda, 19. marec 2008 @ 16:46 CET
Moja enostavna analiza
Nekoè sem sam izraèunal primer za kadilce. Èe vsak dan kadilec pokadi za 2€ tobaka, bi znesla ta vsota v kolikor bi jo naložil npr. v nek vzajemni sklad in bi bile povpreène obresti okoli 8%, bi to zneslo v 40 letih polne delovne dobe 97.ooo€. (podobna vsota denarja bi se nabrala za pokojnine in za zdravstvo).
Glede na to, da izpolnim šele s 67imi leti 40 let delovne dobe, mislim, da bi imel dovolj denarja za še za eno dobro leto življenja, èe bi sam skrbel za svoj "pokojninski" sklad in èe bi zakon tako obliko dopušèal. Za moške pa je povpreèna umrljivost pri 67 letih v Sloveniji. Torej, za koga in za kaj bi vlagal v pokojninski sklad?
Takisto velja za zdravstvo in za svoj "zdravstveni" sklad. Saj velja, da se v zadnjem letu življenja porabi glavnino "vloženega" denarja v obvezno zdravstveno zavarovanje (po vsej verjetnosti pa ne gre za oplemenitenega denarja preko sklada). Dr. Keber je podal na neki predstavitvi Zlobèeve knjige podatek, da na zapadu porabijo v zadnjem letu skoraj 90% zdravstvenega denarja, da je pri nas se ga porabo - po tehtnem premisleku, med 60 in 80%.
Ovce pa naj nalagajo kar v trebuhe drugih. Zato je po moje v današnjem èasu spoznanj nesmiselno kakršnokoli vlaganje v dodatno zavarovanje ali pokojnino.