Komunikacija močno vpliva na kakovost medsebojnih odnosov
Besede so kakor čebele: pikajo ali prinašajo med. Izbirajte svoje besede, kakor izbirate svoje jedi. Če odpreš usta, morajo tvoje besede veljati več kot molk. Bolj pomembno kot to, kar rečemo, je to, kaj drugi slišijo.

Če nimamo težav s sluhom in znamo govoriti, še ne pomeni, da se znamo tudi sporazumevati. Vsaka od uvodnih misli na svoj način govori o tem, kako je v našem življenju komunikacija v resnici pomembna. Z njo vzpostavljamo medsebojne odnose, jih poglabljamo in bogatimo, lahko pa tudi zapletamo in razdiramo. Vsekakor naša komunikacija močno vpliva na kakovost medsebojnih odnosov, od katerih je v veliki meri odvisna tudi kakovost našega življenja.

Kaj je komunikacija

Sama beseda izvira iz latinske besede "communicare", kar pomeni "narediti, da nekaj postane skupno, deliti nekaj z nekom". Komunikacija je proces oddajanja in sprejemanja sporočil, pri čemer so sporočila lahko naše misli, stališča, ideje, občutki, čustva, želje, potrebe, načrti, izkušnje in podobno. Ko si sporočila izmenjamo, postanejo skupna. Bistvo komunikacije je torej delitev oziroma izmenjava sporočil.

Pomislite zdaj, kolikokrat se v resnici z drugimi ljudmi pogovarjamo na tak način - da si želimo izmenjati sporočila in se medsebojno obogatiti. Vse prevečkrat so naši pogovori usmerjeni na to, da želimo uveljaviti svoj interes, mnenje ali stališče in so naša čustva pri tem bolj razgreta kot običajno. Takrat se lahko razvijejo zelo vroče in naporne polemike.

Kadar smo v dialogu naravnani tekmovalno ("Ti bom že pokazal, kdo ima prav!"), smo nepravični in marsikdaj tudi nasilni. Nepravični smo, ker v resnici nismo odprti za sogovornikova sporočila, hkrati pa od njega pričakujemo, da bo prisluhnil našim pojasnilom, argumentom ali razlagam. Če pri tem drugemu vsiljujemo svoje mnenje, smo tudi nasilni, ker prestopamo mejo odgovornosti. Po takšnih pogovorih običajno ni "zmagovalcev", so samo poraženci. Četudi je navsezadnje obveljala naša, še ne pomeni, da smo "zmagovalci", ker ni nujno, da je drugi popustil zato, ker smo ga prepričali. Lahko se nas boji, lahko se boji konfliktov, lahko si misli, da smo trmasti in da se z nami ne splača pregovarjati. Do takih "dvobojev" običajno prihaja zato, ker ljudje mislimo, da je cilj pogovora, da prepričamo drugega o svojem prav ali pa da pridemo do enakega mnenja.

Vendar je resnični smisel komunikacije drugačen. Prvič, da drugemu zares prisluhnemo. Gre za zavestno odločitev, s katero se hote postavimo v položaj: "Zanima me tvoje mnenje!" Pomembno je, da začasno pustimo svoje mnenje ob strani in se zares posvetimo sogovorniku. Kako naš sogovornik vidi neko zadevo, bomo spoznali le, če mu zares prisluhnemo in skušamo razumeti njegovo stališče, mnenje ali njegove argumente. S tako naravnanostjo v pogovoru bomo pri sogovorniku vzbujali večje zaupanje ter tudi njega spodbujali k večji odprtosti za naše mnenje in argumente. Ko drugi izraža svoje mnenje in ga pozorno poslušamo, ni naše mnenje niti najmanj ogroženo, četudi ga drugi ne bo sprejel. Vedno mi odločamo o tem, kaj bomo naredili s svojim mnenjem. Lahko ga ohranimo takega, kakršno je, lahko ga nekoliko spremenimo ali povsem spremenimo, če spričo novih informacij pridemo do drugačnih spoznanj. Vsaka izkušnja drugega nas lahko notranje obogati.

Drugi smisel komunikacije pa je, da drugemu sporočimo, kakšen je naš zorni kot, ne da bi mu pri tem vsiljevali svoje mnenje. S tem zavzamemo stališče: "Želim ti povedati svoje mnenje, pri tem pa ti puščam vso svobodo, da se z njim strinjaš ali pa ne."

Če pogovor poteka v prijateljskem in sodelovalnem vzdušju, nihče ni ogrožen in tudi nikogaršnje mnenje ni ogroženo. Takšna komunikacija nam pomaga, da drug drugega bolje razumemo in si postanemo bližji. Počutimo se izpolnjene ter obogatene z novimi spoznanji in izkušnjami drugih. Prav tako se poveča zaupanje v medsebojnem odnosu. Etimološki izvor besede "communicare" (narediti, da nekaj postane skupno) pride zares do izraza. Po pogovorih, kjer prevladuje tekmovalni duh, pa smo utrujeni, nezadovoljni, prizadeti, razočarani in prazni. Drugega doživljamo predvsem kot tekmeca in ne kot sočloveka. Tekmovalna naravnanost v komunikaciji v resnici zastruplja naše medsebojne odnose.

V medsebojnih odnosih se potrudimo za takšno komunikacijo, ki nas bo ljubeče povezala z bližnjimi in bomo lahko začutili radost izpolnjujočih odnosov. Želim vam komunikacijsko bogato poletje!

Boštjan Trtnik
www.cdk.si/sci