Življenje.
Prazen list papirja.
In potem
piše na njem
vsak dan več.

Vsak dan več
in ne moreš več nazaj,
ne moreš me več ljubiti,
kajti vrstice so,
tam nekje na livadi,
zapolnjene s hrepenenjem.
Prerasteš,
ene in iste besede,
daješ jim nova imena.
Naveličaš se iskati oči,
ki gledajo stran.

Olga Kolenc