Me srečal je zidar,
Po verzih vprašal,
Naj pišem jih,
Da veter jih ne bo odnašal,
Ker veter je kot ura,
Kazalcev nima, rad moč v verzih vzame mraz,
Ko pride prava zima, mimo jim bo čas...

Poslušam ga naprej razlaga,
Je pesnik kot zidar,
Nad kralji vlada,
Če prava bo opeka, zgradba všečna,
V spominu bo ostala lepa, večna...
Le pravih najdi si besed,
Kar vsakemu po meri,
Čeprav ti prenekateri to zameri...

Kot koče in kolibe, ki jih zidam rad,
Palač gradov se lotim vsakokrat,
Osrečim kralja, plemiča, gospoda,
Vsi potrebujejo me, nisem jim oproda...
Kraljevi mi cekini enaki kakor belič siromaka,
Čeprav po teži nista si enaka,
Če pišeš, piši iz srca,
Vsak išče svojo pesem najde, rad jo ima...