Saj vem, vsakokrat, ko odhajam od tebe,
Vsakokrat me opazuješ od daleč...
Pri zastrti zavesi, zastorju, žaluzijah, skozi okno...
Verjemi, čutim tvoj pogled, oči, obraz.
Pa saj se ne hudujem nad teboj, nasprotno...
Tudi tega ti ne zamerim, da nisem edini,
Da sprejemaš tudi druge,
Tiste, ki iščejo svoj trenutek...
In vsakokrat, ko me sprejmeš, se ti predam,
Z vso notranjostjo, čustvi, čeprav tudi nerazpoloženega...

Pri tebi sem vselej dobrodošel,, zjutraj, čez dan, ponoči,
Tudi, ko nisem morda povsem pripravljen, brez napak...
Veš tudi, da nisi edina, da imam tudi druge, tebi enake...
Da se izpovem, razdajam tudi njim, vendar me imaš rada...
Pride pa trenutek, ko te bom zapustil, ko bom odšel...
Takrat bova pogrešala drug drugega, si zaželela nekaj...
Do tega pride, pa če si to želiva ali ne...
In takrat bova čutila kaj sva pomenila drug drugemu,
V vsem, tudi trenutkih, ki sva jih preživela skupaj...
Ko nekateri poreko, saj sta se imela rada, spoštovala..
Tudi, ko enega od naju vzame čas...zato mi prizanašaj...
Tudi jaz ti bom, obljubim...

Jože.k

Tu se odzivam na pozitivne ter negativne kritike tistega, kar napišem v verzih !
Čas bo tisti, ki bo ločil zrna od plevela...tisti, ki jim je bila pesem z moje strani ponujena...
Saj niso vse za vsakega...izbira je svobodna...