Skoraj od vsega sem osvobojen,
še od sebe nisem več odvisen,
le od tebe, duše tvoje
sem odvisnež, zasvojen od lepote.

V sistemu si mojem
sostanovalka, na odru noči, sanj
v glavni vlogi nastopaš, briljantna
si, ko z nogami kot gazela
elegantno, vzvišeno, tankočutno
vame, v sanje moje stopaš.

Kot levinja si, nenasitna, pohotna,
ko jemlješ prostor svoj, ječiš..stokaš.

Z vsemi čuti, močjo, strastjo razdajaš
se, predajaš v nočeh, ko sanje polne
nemira, pričakovanj, te kot brod
majhen, ranljiv, na valovih pobesnelega
oceana premetavajo, te valjajo,
razbijajo na čereh, štrlečih v meni, v noč temno.

Kot angel si, nežna in lepa,
vsa si topla, glas tvoj, beseda
tvoja je glasba sanj, v nočeh,
ko sem sam od sanjarjenja izmučen..odvisen.

Trudim se, da bi sanje opredmetil,
te pustil v njih, se s teboj sestajal in ljubil,
poiskal cvetlico vseh cvetic, popil
napoj njen, odvisnost, srce ozdravil.