Oblačim se v belo,
da razkrivam igrivi pogled,
polagam ti srce to razgorelo,
skrito v pajkovi mreži besed.

In to vse tebi poklanjam,
prav vse kar imam ti dam,
in nisem se sprehodila počasi,
le korak je obstal kot vkovan.

Ledena je voda kjer brodim,
z ognjem se mi zrcali v očeh,
a slutim da zmorem še višje,
vidim pasti in ne padem po tleh.

Želiš biti sodnik za moj čas,
a kako, če ne razumeš pomena,
vse skrite globine zaviješ v strah,
zate so greh, zame čarobna tema.