Čutil sem bolečino novega sveta,
Začutil trpljenje, tvojega srca,
Ko lahko bi ti pomagal, ko bi vedela,
Da v življenju ni edino kar si zvedela.

Zdaj si sama in se sprašuješ: »Kam odšli so vsi?«
Rada bi, da vse besede, zlato postale bi,
A dojela si, da v življenju ni tako lahko,
Mnogokrat se trpeti mora, daleč je nebo.

Večkrat si dejala, da ne moreš več,
Kar usoda ti je dala, je bilo preveč,
A spoznala si da upanje, v tebi še živi,
Molitve tvoje veter nosi, daleč do ljudi.

Angele sem prosil tvoje, da te čuvajo,
V mojih mislih si vedno z mano, meni pravijo,
Zaupaj vase in sledi srcu, saj ljubiti znaš,
Vso ljubezen, ki jo rabiš, zdaj jo tu imaš.