| 
Tiho bodi, otožno srce,
časa ne vrneš,
zaman so upi in želje,
solzo le v očeh utrneš.
Zjoči se, prašno srce,
vsakega nekoč zapusti sreča,
zdaj žalost tvoje je ime,
ki gori kot na grobu sveča.
Tiho bodi, mrtvo srce,
odšel je drugi v naročje ;
tresi se, gora, toči solze,
da ocean postane njih sotočje
le da boš pozabilo
in v svet se vrnilo,
ti, mlado, potrto srce.
|
NE ZAMUDITE
Tiho bodi, srce
Prispeval/a: budabreztruda dne sobota, 29. december 2007 @ 03:09 CET
Kar dve uri že berem tvojo pesem .
In že dve uri jokam .
Zakaj ,ne vem .
Doroteja ,hvala !
Tiho bodi, srce
Prispeval/a: Weirdness dne sobota, 29. december 2007 @ 04:30 CET
Žalostno prelepa je pesem tvojega srca,
Dotaknila se me je zelo...
Lahko te le pohvalim kot pesnico, ne morem pa ti zaceliti srca...
Pozdravček, Weirdness
---
You don't know me, you don't know me at all...
Tiho bodi, srce
Prispeval/a: Ljuba dne sobota, 29. december 2007 @ 09:28 CET
Srce je pač cigan,
a vendarle ne vsako!
Če dragi šel je stran
in ti solz točiš mlako,
je prav morda tako -
pač ni bil pravi zate!
Počakaj - vse še bo,
dočakaš čase zlate!
Ljuba Žerovc
Tiho bodi, srce
Prispeval/a: Doroteja Jazbec dne nedelja, 13. januar 2008 @ 20:22 CET
ker je bila pesem prežeta z vso žalostjo,
kar je je premoglo moje srce,
ko sem jo pisala.
Ampak ključna je zadnja kitica -
ne glede na to, kako težko nam je v življenju,
je namreč najpomembneje da se znamo pobrati s tal
in znova zaživeti v vsej polnosti.
To je resničen dosežek.
Meni je po dolgem času uspelo.
Res pa je, da v srcu za vedno ostane brazgotina,
kljub temu da se nekega dne rana povsem zaceli.
Lepo je slišati, da se te je moja pesem dotaknila-
je eno najlepših priznanj kar jih lahko pesniška dušica dobi.
Hvala za namenjene vrstice in lepo se imej,
Doroteja
Tiho bodi, srce
Prispeval/a: Doroteja Jazbec dne nedelja, 13. januar 2008 @ 20:29 CET
kot sem napisala že "budabreztruda",
dejstvo da se pesem dotakne ljudi
je najlepše priznanje za poetične ustvarjalce.
Srce se je zacelilo. :)
Ampak življenje je pač nenehen tobogan
vzponov in padcev,
vedno nekje nastanejo nove rane
in se tudi pozdravijo.
Saj tudi mavrice ni brez kombinacije dežja in sonca.
In kar te ne ubije, te okrepi.
Hvala za izražen komentar.
Lepo se imej,
Doroteja