Te pesmi, darilo so od Njega,
ki podaril vozovnico je Tebi za ta Svet,
da v njem boš videl Cvet,
ki krasi ta Svet.

A Cveta našel nisi,
našel mnogo drugih si stvari,
zaradi katerih živčen si postal,
ker misliš, da tako je prav.

Mnogo trav si posejal,
pa saj trava je že rasla,
čistilno si napravo v beg pognal,
saj veš, da zato se ti bo zrak maščeval,
bistrino in čistost si zasvinjal,
zato iz korita ješ in v svinjaku boš stanoval.

Pa poglej si morja Svet,
tam nič ne zidajo,
brez denarja skozi pridejo,
brez asfalta se kar vozijo,
brez municije in Patrij,
brez Predsednikov držav,
brez mnogih parlamentarnih glav,
brez davkov in prispevkov,
je tam Svet nastal.

Pokukaj v morski Svet,
tam boš videl Cvet,
ki zaradi Tebe je nastal,
pa si vsega zasvinjal.

Na lastni si pogreb prišel,
morda ne veš, da si zašel,
ta cesta je napačna,
ki imenuje se Tobačna.

Vsi jedrski odpadki,
nastali so popadki,
ki rodili bodo uničenje
in z njimi Ti odšel boš v ničenje.

Nadeni si očala,
poglej resnici v obraz,
ni še prepozno za ta čas,
le prisluhni srcu, ki govori ti naglas.

Ana Nuša