V zimsko noč se slišalo bo spet rožljanje,
verig morda, ki parkelj jih prenaša,
ki otrokom strah poraja, rad nagaja,
če pridni so, s seboj ne bo jih vzel dodaja....

Že čeveljčki so čisti čakajo pripravjeni darila,
morda se skrita želja jim bo izpolnila,
Miklavž skrivaj jih s spremstvom čaka,
navada naša skozi stoletja stara taka...

So kraji, kjer je slišati le zvok rožljanja,
ko parkelj le straši otroke spat naganja,
a zgodaj zjutraj čaka kup dobrot, daril,
ob čistih čevljih, da otrok jih bo odkril.

So kraji kjer Miklavž v roko seže,
se nasmeji jim, z darili jim postreže,
a kaj ko se otroci parkeljnov bojijo,
ob verig rožljanju darila vsi dobijo.

Skrivnosten bo ostal spomin na noč,
ko jih je obiskal Miklavž, njegova moč,
jih s spremstvom obdaril morda skrivaj,
zdal leto bo minilo, da obišče, pride spet nazaj.