|  Ali si že kdaj mislil proti samemu sebi?
Če tega tvoj korak ni zmogel,
potem nima reflekcijske moči,
da bi občutil premikanje tal pod nogami
in rast cvetoče in dišeče lipe slovenstva.
Če tvoja praksa ni mišljenje
in če si samemu sebi neka oblika prakse,
potem prihaja tvoj jaz iz stare navade v ne-jaz.
Demontaža sistema ne odžene jate,
ki se z okužnostjo leve strani daruje tistemu,
ki te kot leno gos – ga, ga ga- dodobra nahrani.
Pekel je v globini ranjene zemlje,
ki ima v vonju cvetoče lipe
shranjeno bolečino rojevanja
in nemirnega obračanja v snu,
ko si morda ti mirno spal
v svinčenih nočeh,
ko so drugim odirali kožo na Roški.
Mnogo prezgodaj si se odločil,
da boš svojo konkretnost v sebi izpeljal
z identiteto logike, ki meri na stezo
k usedlini negativne dialektike
in ukinjenih monopolnih vzorcev,
a ti si zamujal čutiti priložnosti -
razumeti pomen vsiljene besede
in videti tuje pismenke v skledi
z imeom 'skupna jedra'.
Ko razmišljanju odrečejo legitimnost,
se pijani vračajo v stari revir na sidrišče
bakanalij, oddojkov, čevapčičev in česna.
Sublunarnost je analogija napačnega stanja,
ki se prevaja v nerazpoznavni proces.
Stopi čez pojem in ga primi za rep,
povleči vrvico nazaj v viadukt
samoutemeljitve, da ti je tujina odrezala
večji kos kruha, kot ti ga odreže domovina
in povej, da te zato daje nostalgičnost
po časih, ki bi jih rad živel še naprej
v lenobnem puhu svojega ugodja.
Subjektivni refren se je razrešil v glagol
časa karamel za otroke, ki niso bili iz Petrička,
Za otroke, ki mečkajo v rokah smešno
igračko brez spomina o shirani sončnici.
Ko potrošiš vso njeno luč, boš v prozorni
plastenki opazil meglo in vibasto snov,
ki se je zalepila na tvoje oči,
da ne vidiš svojih spodsekanih nog,
ki stojijo na mestu kot pilotirani podporniki
starega podirajočega se viadukta.
Analiza stanja kot model enoumja
se utemeljuje z redukcijo mišljenja.
Vstavlja demagoške pojme v sendvič
in hrup časa te hrani, da si še komajda živ
medtem, ko se ohlaja stara zajemalka,
na katero te veže nostalgičen spomin.
|
NE ZAMUDITE
Stara zajemalka
Prispeval/a: gabriel s dne petek, 23. november 2007 @ 21:49 CET
Pozdrav tvojemu navdihu! gabriel s
Stara zajemalka
Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 23. november 2007 @ 23:13 CET
angažiran komentar.
Tako kot jezdec menja konje, vračajoče menja individue.
Če bi bila himera vidna, bi vse gorelo. Njene Dogme ne vodijo dlje kot do Rta dobre nade za tisto ljudstvo, ki jih kot žvečilni gumi valja po ustih.
Gabrijel, prav žalostno je, da je ljudstvo zaslepljeno in ne uvidi, da se nam najverjetneje s svetlobno hitrostjo približuje turbo liberalistično smer, ki se ideološko in tudi dejansko navezuje na družbenopolitično revolucijsko obodobje oziroma vzdržuje kontinuieteto ali povezavo s polpreteklostjo, ki se uveljavlja predvsem kot neobrzdani liberalizem. Žalostno je to, da dajejo ti ljudem razumeti, da se bo, če bodo zavladali,vrnil Tito po Titu. Nikoli, ker to obdobje se je sesulo samo vase, ni imelo ekonomskih temeljev za nadaljnji obstoj. Levi se prikrivajo s plaščem poskomunističnega liberalizma. Gre za bolj ali manj uspešno prekrivanje še ne dovolj demokratične izdelane pozicije s plaščem demokracije. Najbolj žalostno je to, da zaslepljujejo z obljubami to ubogo že tako kruto pokradeno ljudstvo za časa njihove vladavine. Družbeni red je razpadel, ni pa njegov idejni okvir, ki je še vedno v glavah ljudi. Ne vem kdaj bo ljudstvo sprevidelo, da nam vladajo samovoljni, nenasitni in nekontrolirani indiviualizem. Naša družba še nima izdelanih meril demokratičnega poslovanja, socialne pravičnosti in etičnih temeljev. Delovanje še ni urejeno. Povzroča osebne in družbene anomalije in pretrese. Ne odpravlja stanja krivic. Po osamosvojitvi bi naša družba morala poskrbeti za slovo od lažnih struktur, demagogov in se otresti vseh primesti neobrzdanega razvoja, ki ogroža narod in človeštvo. Povejte mi katera politika se je do danes soočila s problemi tranzicije, poravnavo moralnih, gospodarskih in drugih dolgov iz preteklosti in se odgovorno opredelila za dolgoročno načrtovanje prihodnosti slovenskega naroda. Sociološka diagnoza naše družbe je žalostna. Kaj je sploh alternativa? Drug drugega teptamo, delimo narod in sejemo sovraštvo z ideologijami, klicanjem mrtvih nazaj. Ne znamo biti niti hvaležni tistim, ki so izbojevali našo osamostvojitev. Demoniziranja ni konec. Joj, kakšna zaslepljenost!
Zaradi nerazčiščenosti našega družbenega prostora, še ni jasno kdo je levi in kdo je desni, ni družbenega soglasja o naši prihodnosti. Projekt vodnja EU so minirali bivši komunisti prek novinarjev, med katerimi je veliko število bivših sekretarjev KP. Ni jih bilo težko nagovoriti. Vse je dopustno za dosego cilja. Kdo je sploh lahko spodbuda za demokratizacijo levice? Ko gledam TV, vidim samo prazne, nenačelne, neproduktivne liberalce, čedalje več jih je teh strank, ki se praznijo z bojevitimi političnimi metodami, stopnjujejo polarizacijo in stavijo na nekomprmisnost, niso pripravljeni sprejeti pravil igre prave demokracije in vzpostaviti realnega dialoga med kontinuiteto in diskontinuiteto, izrabljajo demokracijo za nesprejemljive metode, ki so značile za polpretekla obdobja. Žalostno zares žalostno je, da slovenski narod ne najde alternative. Verjetno bo preteklo še veliko časa, vendar se bojim, da bo prepozno.
Moje pesem Stara zajemalka ima svoj zgodovinski pomen in postavlja odprta vprašanja, ki so umeščena med preteklostjo in prihodnostjo.
Tatjana