Vse, kar sva,
sva le s skupnimi močmi.
Drug na drugega oprta
vedno znova zakorakava
v dan pred nama
in ga posvetiva…
Nisva se še izgubila
v plitki sentimentalnosti,
saj so nama še kako poznane
tudi realne skrbi…

A vendar
se še nisva vdala,
svojih sanj ne bova kar tako prodala,
tudi iz časa ne bova zbežala –
vse bova dala,
do poslednje kaplje krvi,
do zadnjega zdihljaja
bova zares živa,
temu bo priča najina knjiga spominov…
Nisva rojena za samotarjenje,
nisva od sveta odrezana,
številna dogajanja
naju nagovarjajo,
da sva poklicana
odgovoriti vabilu srca…
Nisva veliki imeni,
s številnimi odličnimi deli in priznanji
verjetno se ne bova zapisala v zgodovino,
včasih pa se vendarle zgodi,
da s svojo prisotnostjo komu polepšava dan,
tam, kjer sva zaželena in potrebna.

Danijela Premzl