Skrivnosta je ljubezen iz srca,
Ko čašo si izpraznil z njo do dna,
Ko dvoje je teles bil kot tolmun radosti,
V ljubezni združeni, v fortunini kreposti...

Če tudi žal spomin prijeten bo ostajal,
Zakaj bi čustvi tujimi, z besedami nagajal,
Da bi razlagal drugim, s tem se hvalil,
S tem prizadel bi sebe, še amorčka užalil..

Lepo naj skrito vsem očem ostane,
Saj čar v tem skrivnosti je, omame,
In če nekdo bo bral o tem, ne bo vesel,
Saj ga morda bi s tem še huje prizadel...