Skrivam in se trudim
da ne pokažem drugim.
Kaj mi je, kako mi gre,
kdaj žalostne so sanje vse...

Le tebi ne morem skriti,
tebi ne morem uiti.
Da za vse to še trudim se živeti,
želim svoja krila na široko razpreti.

Vprašujejo me, kam hodim,
če še vedno blodim,
po ulicah iz zlata,
po preprogi brez neba.

Le tebi ne morem skriti,
tebi ne morem uiti.
Da vsak zakaj ima svoj zato
in vsako Sonce svoje nebo.

So videli mi solzo na obrazu,
ko hodila po ledenem sem prelazu.
Mogočno šla naprej sem,
stopila naproti vsem.

Le tebi ne morem skriti,
tebi ne morem uiti.
Da se tako zelo bojim,
in s strahom se borim.

Le tebi ne morem skriti,
tebi ne morem uiti.
Ti si moj mali dežniček,
pred dežjem me skriješ v svoj kotiček.
Le tebi se ne morem skriti,
ti vedno veš kam moraš priti.