Tu s teboj sem, ne joči

še ti z menoj….ne bom,

solzo skrij..posuši jo v mojem

objemu, mojo otri s poljubi;


nikar obžaluj nekaj,

kar ne živi dolgo…..za vselej,

v nama umre in takrat odide

v svet pozabe, ljubezni .zgodovine;


kot roža…vrtnica, kot nagelj, ki cvete

v prsti revni…čustvih najinih, srca

hladnega se oprijema……usahne, kot planinke

korenine vrh strmin… planin..gora;


vem, sam bom s srčno bolečino,

saj le z lune žarkom vame, v dušo mojo

prinašaš…..injiciraš misel

hrepenenja, zato ne bom te čakal,

le v nočeh osame bom imel te, sanjal,

ne »trudi« se, dovoli, da tudi one izginejo.