Pred vrati je obtičala.
S svojo doto.
Kot zatič duše.
Molk in glas.
V primežu senc.
Morala se bo sleči kamna.
Odreči. Izreči.
Se zateči v molk.
Izmerjena se razlaga.
Vzbuja čustvo.
Vse prinaša s sabo.
Ulico in hišo.

Še pljuča bo spravila iz sebe,
ko bo rojila kot čebela
pred panjem.
Tam je fizika.
Stvariteljski dej.
Zlati veslač.
Puščavska mana,
ki se spreminja v strd.
Medeni ščebet.
Začetek in konec.
Razprti s širokim nasmehom
razvesla ji srce.
Pravkar se je razkobalila.
Skozi tanki himen
glasilke izgovorjena.
Z vrhom drevesa
je dotaknila nebo.