Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Prispeval/a: Tatjana Malec dne
sreda, 21. november 2007 @ 09:02 CET
Nuška, človek vstopa in izstopa v in iz življenja na različnih vogalih, pod različnimi koti svetlobe in senc, ki se oblikujejo po njem. Sence so vedno in vselej navzoče. Spremljajo celo mumificirana tupla in so zastrte kot aluzija ne nekaj, ki išče človeka. Neizbežno usodo spremljanja imajo. So tesno prepletene z življenjem in odhodom. Za pesnika so nek ezoterični privid, ki sporoča, da se senc zaveda iz večne želje in hrepenenja po svoji celovitosti. Če človek sence ne bi imel, bi dvomil, da luč obstaja. Senca izrisuje človekovo podobo, kot iskalca luči. Človekovo odisejado tavanja vselej spremljajo sence, kot nekakšna prilastitev luči. Mitsko so zlite s človekovo figuro v eno. Vendar sence ne povedo kaj je znotraj bitja, ki jih odseva. Človek žarči odznotraj navzven in ne oddaja nobenih senc iz notranjih prostorov. Senca simbolizira njegov obstoj, žarek luči, ki mu sije z obraza in izrečene besede pa predstavlja tematsko nit z lepoto njegove duše v zrcalu drugega. Žarek v očeh in beseda so pravi odsev človeka.
Prispeval/a: Nuška Golobič dne
sreda, 21. november 2007 @ 18:03 CET
ON:
Danes mi sen ne gre na oči,
čeprav želijo se zapreti,
tihe sence mu kradejo moči,
želijo v temi zaživeti...
ONA:
Ko se dan v noč prevesi
spomin me k tebi odloži,
vračam tiho se v tvoje misli,
občutiš me in ne zapreš oči...
Gabrielos.....hmmm v veselje mi je, še nekakšna neskončna pesem bi lahko nastala, hehe:):):)
Tatjana,
hvala za te misli, ki si mi jih namenila:) Žarek v očeh, ja..oči so zrcalo duše. Tatjana povej, ali še ne pakiraš?:):):) Mislim, da boš prijadrala nazaj s polno 'malho' ljubezenskih pesmi in odmetala vse sence, ki se nas bodo polotile medtem:):):)
Platana,
IIII zakaj pa ne poveš kam boš polagala svoje sanje?:):):) Zagotovo v kakšen simpatičen 'kufrček' in potem prišla k meni na počitnice hehehe;):):) Le pridi, vabljena:)
Prispeval/a: Tatjana Malec dne
petek, 23. november 2007 @ 01:40 CET
HRUŠKA VILJAMOVKA
Ko pospraviš v klet vse nadloge,
se ti začne smehljati bodočnost
čistega in neomadeževanega pogleda.
Tedaj se rodijo ideje.
Oporoka dovršenosti razuma.
Napotnica za življenje,
ki te poviša do mejne vrednosti.
In ko si ves prevrednoten
in okrancljan z dobro voljo,
se figure oblačkov nad glavo
zvrtinčijo, kot razpenjeno brezno
gravitacije, ki te potegne vase,
med dračje nemira. Naseliš se
v majhnih lupinicah bodočih stvari.
Kot hruška viljamovka v steklenici.
Ko ideje zadebelijo, ne morejo ven
skozi preozko grlo in se izkažejo
kot sprenevedek, s slovesno prižgano
pipo miru in samozadovoljstva.
Iz idej se smehljajo najlepši spomini,
ki pozneje zaječijo v dejanjih.
Ideje postanejo tudi ritualno obdelana
krsta na prevodu, ki odhaja v svoje
duhovno močvirje. Ideje so Bog,
so skrajnost, ideje postanejo tudi zveri.
So osuplost in blesk. Ko obnemorejo,
postanejo šepetavo jecljanje možgan.
So spevi iniciative za nov pohod.
So enigme časa, mehanika za gibanje
toplih teles. Odgovornost za neodgovorne
otroke. Zbudi se, gospodova roka,
in izlupi iz sebe idejo, ki bo najboljša
ideja od vseh idej, sestavljena iz časov,
da bo človek videl tudi svojo idejo rasti.
Včasih postanejo ideje tihe sence.
A govorilo se je o hruški viljamovki pa sem zapopala to pesem, saj jo ne škodi prebrati. Ideje so pač ideje. Le komu ne rojijo po glavi?
Prispeval/a: Mark Ardent dne
petek, 23. november 2007 @ 15:37 CET
Resnica, je, boljše ostati, kar smo kot postajati vedno nekaj drugega. Ampak, človek se običajno niti ne zaveda tega, v zanosu, kot govori pesem, je prostora veliko, rast napreduje, prostora pa vztrajno zmanjkuje, vsebina pa ostane, kakršna je v trenutku konca začetka, ne more več ven, je na ogled, vendar v tem svojem prostoru, vse, ostalo pa je le z druge strani tega stekla, vidno in nedotakljivo...
Svobodno letajo ptice po širni modrini, vendar ničesar ni, kar bi bilo samoumevno :)
Tale pesem o Viljamovki v steklenici morda govori ravno o tem, vsaj jaz želim tako videt in tudi vidim.
Prispeval/a: Nuška Golobič dne
petek, 23. november 2007 @ 21:29 CET
Pozdravljena moja filozofsko usmerjena Tatjana&Mark:):):) Hmm kaj naj rečem, ne bom po vajino ker imam drug stil - Nuškasti, pa ena misel čisto preprosta:
Si moški ali ženska vseeno mi je,
ko občutim tisto nekaj prijetnega,
kar se skriva za zidovi vidnega sveta,
te pogledam in poslušam dih srca
in če ujamem tvoj ritem
si nekako večno v meni doma.
Hehe takšne so misli Nuške Hruške in na tem temelji tudi njen svet idej - brez mej:)
Dunja,
hvala za pohvalo:) Vidim, da sta se Gabriel in Mark brez potrebe trudila s hrvaščino, obladaš ti:) Lepo mi bodi in piši še:)
Prispeval/a: gabriel s dne
petek, 23. november 2007 @ 23:07 CET
ON:
Danes mi sen ne gre na oči,
čeprav se želijo zapreti,
tihe mu sence pijejo kri,
ker hočejo v temi živeti...
ONA:
Ko se dan v noč prevesi
spomin me k tebi odloži,
vračam tiho se v tvoje misli,
občutiš me in ne zapreš oči...
ON:
V črno temo gledam,
saj z njo si vsa ovita
in komaj se zavedam,
da že jutro zunaj svita...
ONA:
Zlati prah temnega neba
le prebuja tisočletne sanje
in dokler se ne snideva spet,
bo polagal mene - tebi, vanje...
ON:
In ko prah meso bo spet postal,
v pljuča zopet bo zaplaval zrak,
da nikoli več ne bom obstal,
za vedno tvoj bo moj korak...
ONA:
Takrat ko se snideva spet,
to zagotovo drugačen bo Svet.
Bodo Angeli padli vstali,
ljubili kot včasih so znali.
ON:
S sijočim obrazom, beli, umiti,
brezmadežna krila, čisto srce,
še enkrat se morajo v naju ljubiti,
preden spet iskra življenja umre...
Hja, kaj č´mo, sem se raznežil, šmrc ( tukaj si gabrielitos obriše prah s čevlja..., hehehe, ste mislili, da bo - solzo z lica ??) in gre počivati! :):)!!
NE ZAMUDITE
To noč
Tihe sence
Prispeval/a: gabriel s dne sreda, 21. november 2007 @ 00:38 CET
čeprav želijo se zapreti,
tihe sence mu kradejo moči,
želijo v temi zaživeti...
Hruška, dobre tele senčke, tudi ti imaš stil! Hruška s stilom :):):):)!!
gabriel s
Tihe sence
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 21. november 2007 @ 09:02 CET
Želim ti lep in uspešen dan
Tatjana
Tihe sence
Prispeval/a: platana dne sreda, 21. november 2007 @ 13:42 CET
v upanje oblačim
in neslišno polagam tja…
V delčke tvojega,
meni svetega Srca…
Kako lepo, tole o oblečenih sanjah......Bravo, Nuši.
Zdaj bom tud jaz poiskala primerno oblačilo za svoje..:)
In jih bom polagala...ne povem kam....
Tihe sence
Prispeval/a: Nuška Golobič dne sreda, 21. november 2007 @ 18:03 CET
Danes mi sen ne gre na oči,
čeprav želijo se zapreti,
tihe sence mu kradejo moči,
želijo v temi zaživeti...
ONA:
Ko se dan v noč prevesi
spomin me k tebi odloži,
vračam tiho se v tvoje misli,
občutiš me in ne zapreš oči...
Gabrielos.....hmmm v veselje mi je, še nekakšna neskončna pesem bi lahko nastala, hehe:):):)
Tatjana,
hvala za te misli, ki si mi jih namenila:) Žarek v očeh, ja..oči so zrcalo duše. Tatjana povej, ali še ne pakiraš?:):):) Mislim, da boš prijadrala nazaj s polno 'malho' ljubezenskih pesmi in odmetala vse sence, ki se nas bodo polotile medtem:):):)
Platana,
IIII zakaj pa ne poveš kam boš polagala svoje sanje?:):):) Zagotovo v kakšen simpatičen 'kufrček' in potem prišla k meni na počitnice hehehe;):):) Le pridi, vabljena:)
Pozdravček vsem trem od Nuške:)
---
Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Tihe sence
Prispeval/a: gabriel s dne četrtek, 22. november 2007 @ 22:44 CET
Danes mi sen ne gre na oči,
čeprav želijo se zapreti,
tihe sence mu kradejo moči,
želijo v temi zaživeti...
ONA:
Ko se dan v noč prevesi
spomin me k tebi odloži,
vračam tiho se v tvoje misli,
občutiš me in ne zapreš oči...
ON:
V črno temo gledam,
saj z njo si vsa ovita
in komaj se zavedam,
da že jutro zunaj svita...
Hja, čikita Hruškita, ker ne začneš tistega knofa, evo, bova pa tole skombinirala :):):)!!!
gabrielossss
Tihe sence
Prispeval/a: Nuška Golobič dne petek, 23. november 2007 @ 01:00 CET
Danes mi sen ne gre na oči,
čeprav želijo se zapreti,
tihe sence mu kradejo moči,
želijo v temi zaživeti...
ONA:
Ko se dan v noč prevesi
spomin me k tebi odloži,
vračam tiho se v tvoje misli,
občutiš me in ne zapreš oči...
ON:
V črno temo gledam,
saj z njo si vsa ovita
in komaj se zavedam,
da že jutro zunaj svita...
ONA:
Zlatih prah temnega neba
le prebuja tisočletne sanje
in dokler se ne snideva spet,
bo polagal mene - tebi, vanje...
Hehe do takrat pa sladke sanje, Hruška:))) - Viljamovka
---
Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Tihe sence
Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 23. november 2007 @ 01:40 CET
Ko pospraviš v klet vse nadloge,
se ti začne smehljati bodočnost
čistega in neomadeževanega pogleda.
Tedaj se rodijo ideje.
Oporoka dovršenosti razuma.
Napotnica za življenje,
ki te poviša do mejne vrednosti.
In ko si ves prevrednoten
in okrancljan z dobro voljo,
se figure oblačkov nad glavo
zvrtinčijo, kot razpenjeno brezno
gravitacije, ki te potegne vase,
med dračje nemira. Naseliš se
v majhnih lupinicah bodočih stvari.
Kot hruška viljamovka v steklenici.
Ko ideje zadebelijo, ne morejo ven
skozi preozko grlo in se izkažejo
kot sprenevedek, s slovesno prižgano
pipo miru in samozadovoljstva.
Iz idej se smehljajo najlepši spomini,
ki pozneje zaječijo v dejanjih.
Ideje postanejo tudi ritualno obdelana
krsta na prevodu, ki odhaja v svoje
duhovno močvirje. Ideje so Bog,
so skrajnost, ideje postanejo tudi zveri.
So osuplost in blesk. Ko obnemorejo,
postanejo šepetavo jecljanje možgan.
So spevi iniciative za nov pohod.
So enigme časa, mehanika za gibanje
toplih teles. Odgovornost za neodgovorne
otroke. Zbudi se, gospodova roka,
in izlupi iz sebe idejo, ki bo najboljša
ideja od vseh idej, sestavljena iz časov,
da bo človek videl tudi svojo idejo rasti.
Včasih postanejo ideje tihe sence.
A govorilo se je o hruški viljamovki pa sem zapopala to pesem, saj jo ne škodi prebrati. Ideje so pač ideje. Le komu ne rojijo po glavi?
LP Tatjana
Tihe sence
Prispeval/a: Mark Ardent dne petek, 23. november 2007 @ 15:37 CET
Svobodno letajo ptice po širni modrini, vendar ničesar ni, kar bi bilo samoumevno :)
Tale pesem o Viljamovki v steklenici morda govori ravno o tem, vsaj jaz želim tako videt in tudi vidim.
Mark
Lp!
Prispeval/a: dunja dne petek, 23. november 2007 @ 15:56 CET
tudi tvoje pesmi so zelo zanimive in dobre.
Lp!
Prispeval/a: Nuška Golobič dne petek, 23. november 2007 @ 21:29 CET
Si moški ali ženska vseeno mi je,
ko občutim tisto nekaj prijetnega,
kar se skriva za zidovi vidnega sveta,
te pogledam in poslušam dih srca
in če ujamem tvoj ritem
si nekako večno v meni doma.
Hehe takšne so misli Nuške Hruške in na tem temelji tudi njen svet idej - brez mej:)
Dunja,
hvala za pohvalo:) Vidim, da sta se Gabriel in Mark brez potrebe trudila s hrvaščino, obladaš ti:) Lepo mi bodi in piši še:)
Vsem skupaj en prijeten večerni Pozdrav :):):)
---
Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Tihe sence
Prispeval/a: gabriel s dne petek, 23. november 2007 @ 21:33 CET
Danes mi sen ne gre na oči,
čeprav želijo se zapreti,
tihe sence mu kradejo moči,
želijo v temi zaživeti...
ONA:
Ko se dan v noč prevesi
spomin me k tebi odloži,
vračam tiho se v tvoje misli,
občutiš me in ne zapreš oči...
ON:
V črno temo gledam,
saj z njo si vsa ovita
in komaj se zavedam,
da že jutro zunaj svita...
ONA:
Zlati prah temnega neba
le prebuja tisočletne sanje
in dokler se ne snideva spet,
bo polagal mene - tebi, vanje...
ON:
In ko prah meso bo spet postal,
v pljuča zopet bo zaplaval zrak,
da nikoli več ne bom obstal,
za vedno tvoj bo moj korak...
Evo čikita Hruškita, da še malce zamorim občinstvo :):):)!!!
gabrielitos
Tihe sence
Prispeval/a: Nuška Golobič dne petek, 23. november 2007 @ 21:52 CET
Danes mi sen ne gre na oči,
čeprav želijo se zapreti,
tihe sence mu kradejo moči,
želijo v temi zaživeti...
ONA:
Ko se dan v noč prevesi
spomin me k tebi odloži,
vračam tiho se v tvoje misli,
občutiš me in ne zapreš oči...
ON:
V črno temo gledam,
saj z njo si vsa ovita
in komaj se zavedam,
da že jutro zunaj svita...
ONA:
Zlati prah temnega neba
le prebuja tisočletne sanje
in dokler se ne snideva spet,
bo polagal mene - tebi, vanje...
ON:
In ko prah meso bo spet postal,
v pljuča zopet bo zaplaval zrak,
da nikoli več ne bom obstal,
za vedno tvoj bo moj korak...
ONA:
Takrat ko se snideva spet,
to zagotovo drugačen bo Svet.
Bodo Angeli padli vstali,
ljubili kot včasih so znali.
Vedno z velikim veseljem in z ramo ob rami:):):)!!!
---
Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Tihe sence
Prispeval/a: gabriel s dne petek, 23. november 2007 @ 23:07 CET
Danes mi sen ne gre na oči,
čeprav se želijo zapreti,
tihe mu sence pijejo kri,
ker hočejo v temi živeti...
ONA:
Ko se dan v noč prevesi
spomin me k tebi odloži,
vračam tiho se v tvoje misli,
občutiš me in ne zapreš oči...
ON:
V črno temo gledam,
saj z njo si vsa ovita
in komaj se zavedam,
da že jutro zunaj svita...
ONA:
Zlati prah temnega neba
le prebuja tisočletne sanje
in dokler se ne snideva spet,
bo polagal mene - tebi, vanje...
ON:
In ko prah meso bo spet postal,
v pljuča zopet bo zaplaval zrak,
da nikoli več ne bom obstal,
za vedno tvoj bo moj korak...
ONA:
Takrat ko se snideva spet,
to zagotovo drugačen bo Svet.
Bodo Angeli padli vstali,
ljubili kot včasih so znali.
ON:
S sijočim obrazom, beli, umiti,
brezmadežna krila, čisto srce,
še enkrat se morajo v naju ljubiti,
preden spet iskra življenja umre...
Hja, kaj č´mo, sem se raznežil, šmrc ( tukaj si gabrielitos obriše prah s čevlja..., hehehe, ste mislili, da bo - solzo z lica ??) in gre počivati! :):)!!
Lahko noč! gabriel s
Tihe sence
Prispeval/a: Nuška Golobič dne petek, 23. november 2007 @ 23:12 CET
Dokler se ne snideva spet?) dava tko naslov in jo končava?:)brez moje zadnje kitice..hmm ne gre mi zraven najbolj...
Kaj meniš? Je zrela za objavo al kako?:) drugače bo prah postal prej meso predn jo končava hehe al nadaljujeva?
Pozdravček N
---
Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Tihe sence
Prispeval/a: Nuška Golobič dne petek, 23. november 2007 @ 23:14 CET
---
Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Tihe sence
Prispeval/a: Nuška Golobič dne petek, 23. november 2007 @ 23:18 CET
Čestitam:):):) Super si!
Lepo spi jaz jo pa grem pa poleg ene lepe slikce dat na ogled:):) Pozdravček zaspane:):):)!!!
---
Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Lp!
Prispeval/a: Mark Ardent dne sobota, 24. november 2007 @ 09:37 CET
hvala za pohvalo:) Vidim, da sta se Gabriel in Mark brez potrebe trudila s hrvaščino, obladaš ti:) Lepo mi bodi in piši še:)
...........................................................................................
Prav nič se nisem trudil s hrvaščino, imam rad jezike in se z veseljem pogovarjam v njenem jeziku, kolikor pač zmorem, seveda :)