Takrat, ko sem s teboj, ko spim,
ko molče, razmišljajoč ob tebi
stopam, si mnogokrat želim,
da to sploh nisem jaz, da se ne dogaja meni.

Da je vse to z nama sen
in da z jutrom boš odšla,
in ko prebudim se v nov dan,
boš ob meni, kot gori tam, drugačna.

Želim, čeprav dobro vem,
da so iluzije, sanjam v sorodu,
da s tabo bi bil enak v nečem,
da ljubil bi takrat, ko bi bilo meni všeč, pogodu.

Takrat, ko sem s teboj,
želim, da krik bi slišala,
jok, šepet srca, glas moj,
ki kliče te, da ostaneš, da vrneš se iz teme, brezna.