|  Ne moreš ubežati prevari.
Čutila si, kako je poniknil
v globino, te izpil in izsušil.
Se izkričal in odložil vse
brezpomenske poteze vate.
Se sklonil nad vodnjakom,
ne da bi se mu zahvalil za izvir.
V odsevu si lahko videla,
kako se je brezobzirno razlezel
in postrgal na dnu lehnjak do kosti.
Nato je z desno roko sklatil zvezdo
in kamen mu je ostal v levem zapestju.
S prepiri je že polovico življenja
zapravil in ovenelo je cvetje,
ki je bilo dolgo njegov zvesti sopotnik.
Njegovi pernati postavi so zrasla kopita
in pernato bitje zagnala v galop.
Nerazsodno je obnorel s svojim
slepim očesom na sredini čela,
ki ima zoženo vidno polje
in širi sladikast vonj svojega ega.
Zakrčil je dihalno odprtino
in se razkrojil kot človek.
Mislila sem si: "Ženska bodi raje sama!"
|
NE ZAMUDITE
Bodi raje sama!
Prispeval/a: Aimee dne sreda, 19. december 2007 @ 08:12 CET
Draga Tatjana, malokrat se oglašam pod tvojo poezijo, ampak tale tvoja pesem je pa špica!
Nisi mogla bolj zadeti! Vse pohvale in čestitke!
Aimee
Bodi raje sama!
Prispeval/a: Dušan dne sreda, 19. december 2007 @ 09:21 CET
Pa si nas spet enkrat pobožala s to čudovito pesmijo.Samorogom,bog se usmili,nikoli ni bilo lahko,prav zaradi tistega zoženega zornega kota(menda se mu v času gonjenja zoži na mini minimum?).Prav zaradi tega,je lahko angelsko dober,če ga usmerja ljubeča,čutna samica,pa čisto oslepi,ko se da voditi zlobni čarovnici,ki niti Sneguljčici ni prizanesla.
Večno pretakanje,dobro,slabo,pa vendar,ko gre skozi srce,se vidni kot odpre in slej ko prej se mu sleherniku zjasni in spregleda:vse je v srcu,zato poglej z njim.
Naj te božajo sončni žarki,kot so mene pobožale in me božajo tvoje pesmi,Dušan.
Bodi raje sama!
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 19. december 2007 @ 10:46 CET
pri opazovanju in ugotavljanju odnosov, ki vladajo med moškim in žensko pod krilatico "ljubezen" je treba pogledati ta odnos tudi brez sentimentalnega zanosa, s kritično razdaljo in ne si zakrivati oči. Marsikateri odnos, ki se skriva pod imenom "ljubezen", je sprevržen. Ko govorimo o ljubezni, običajno govorimo in pišemo tudi v poeziji o radostnih povezavah in občutkih, o hlastanju za poljubi in dotiki, vendar v tej navidez lepi in srečni kovačnici življenja, se skrivajo tudi udarci, grizenje, hropenje, ki ga gnetejo sovraštvo, brezbrižnost, egoizem in zastrupljeno ozračje. Veliko krat poganjajo naprej tak odnos napeti penisi, vendar to je ubito življenje, brez čustev in ni vredno ženske. Lahko pa je tudi obratna situacija.
Ko se zavedamo obstoja nekega čustva, ki mu običajno pravimo ljubezen in jo sprejmemo kot naše prvo in največje načelo življanja, postane nujno, da natančno opredelimo smisel, na katerega uporabljamo to precej zlorabljeno in vendar mogočno besedo. Ljubezen je osebnostni Bog. Zanjo velja vse kar je dobro. Ljubezen je modrost, moč, spoštovanje, potrpežljivost, sočutje in prisotnost. Ljubezen je v nas samih. Ljubezen je vrojena božanskost, ki živi z nami. Je ali je pa ni. V življenju lahko nastopijo razne težave, vendar ljubezen je tista, ki nas uči, kako jih presežemo z altruističnimi cilji, da ne vidimo le sebe. Nauči nas biti za drugega. Najprej misliš, da je veter, ki te boža ljubezen; ko pa ti veter prinese oblak prahu, ki se dviga proti tebi, beži pred njim, da te prah ne zaduši.
Pravijo, da je ljubezen božansko čustvo. Življenje je svet, v katerem mora vsako bitje, že zaradi samega dejstva lastne zavesti v njem, uživati to duhovno blaženost. Zato je deležen takšne količine in kakovosti ljubezni, kot si jo zasluži in ki najbolj ustreza njegovim prizadevanjem. V tem zbiralniku ljubezeni pa obstajajo tudi maske, ki skrivajo v sebi sebičnost. Ljubezen ne prihaja vselej z zlatim ključem, ki nam odklepa vrata nebes tega življenja. Preden vstopimo, ji snemimo masko in spoznajmo, kaj se skriva spodaj.
LP Tatjana
Bodi raje sama!
Prispeval/a: Dušan dne sreda, 19. december 2007 @ 15:43 CET
Saj ne zameriš,da sem vpletel malo lahkotnosti v resno temo,ne?Vsako besedo,ki si jo zapisala podpišem.Pa vendar,dva,ki ju zadene kupidova puščica takrat nimata razsodnosti,da bi pogledala v naprej,kaj ju bo pojutrišnjem ločevalo,ker potem ne bi bila zaljubljena.Zaljubljenci so najsrečnejši med slepimi,saj postanejo po potrebi tudi gluhi in še kaj,da le tisto vzhičeno stanje traja in traja.Potem pa sestop na trdna tla,duhovna raven obeh,pa tako različna:stereotip je,vztrajaj,saj si ženska,vztajaj,saj si dedec!Pa ni tako,ne gre,če ni tu približevanja je oddaljevanje na globalnem čustvu,ljubezni.Imeti nekoga rad,pa ni isto kot ljubiti in vsak,ki to razliko prepozna dodobra opravi pogovor s samim seboj in partnerjem.Bolje je imeti prijatelja,kot živeti s partnerjem,ki niti to nekega dne ne bo več.
Ljubezen je najlepše in najbolj božansko čustvo,samo to pomanjkljivost ima,da mu stoji na drugi strani sovraštvo,ki je močno prav toliko,kot dobi iz ljubezni.Pa kar nekaj solza je treba in jih bo še,da se uravnotežita in da zmaga Ljubezen.
Za Ljubezen,Tatjana in za prijateljstvo,Dušan.
Bodi raje sama!
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 19. december 2007 @ 18:32 CET
Praznovanje pa se lahko dvigne do čistega notranjega doživetja in veselega pričakovanja, če vanj prinesemo rasnično betlehemsko luč. Lepota praznikov se uresniči, če smo sposobni ozračje toposti in stanje egoizma brez milosti, preseči. Pravi razcvet in lepoto dosežejo prazniki, če vanje vstopimo v novi praznični obleki duše.
Mnogi bodo preživeli praznike v sproščujočem veselju, izžarevajočem miru, vedrini in z občutkom notranje svobode, četudi sami. Skušajmo tej osameljenosti podeliti delček naše ljubezni. Tudi nekaj takih osebno poznam, s katerimi se je ego pod krilatico ljubezni prav grdo poigral z njimi. Z navidezno prijaznostjo in hrepenenjem dekorirana dejanja so se pokazala kot pravo nasprotje, nesposobna se hramonično združiti z iskreno ljubeznijo.
Zato ob praznikih skušaj najti tistih nekaj ur, ki ji potrebuješ zanjo ali zanj.
Tatjana
Bodi raje sama!
Prispeval/a: Dušan dne četrtek, 20. december 2007 @ 20:57 CET
Naj bo kakorkoli,ljudje so se ljubili,imeli radi in žal tudi sovražili.
Pa tudi dandanašnji je tako.Kako rad bi zapisal,da verjamem,da se od danes naprej to ne bo več dogajalo.Žal se bo,žal za tisto zadnje.Ljudje so si na tako različnih stopničkah na lojtrci duhovne rasti,da preprosto vidijo vsak svojo sliko.Višje kot si,dlje se vidi.
Pa vendar,draga Tatjana,je pomembno doživljanje Božiča skozi mir in ljubezen,ki ju podelimo z ljudmi.Ljudje s posebnim darom takrat lahko pobožajo na višji ravni prav vse ljudi tega sveta.Tudi zato ker je Božič in v tem času se godijo veliki in mali čudeži.Na nas je,da jih prepoznamo in z ljubeznijo v srcu hvaležno sprejmemo.Tako ne more nihče biti sam,saj začuti del kako pomembne množice je:množice ljubečih ljudi.
Prijetne priprave na božično slavje,Dušan.