Ne izrekaj se z besedami,
izrekaj se mi z očmi,
kakor iskrenje jutranje svetlobe.

Svilenih udov se me dotakni,
zleknjen kakor zemlja.
Na obali kjer iskrijo cvetovi granatovca,
sem našla oranžno samoto
in odvržen izbrušeni turkiz, sinje zelen.

Spomin na številne podrobnosti.
Tamarinda me nežno polni
z zelenenjem in rumenimi cvetovi.
Finim tkanjem radosti, ki ohranja čas
v vetru rož, ko zlat Kupido odseva lesk
draguljev, zagledan v tišino luči,
v rožnati prstan časa z odbleskom sonca
v razbiti steklenici na samotnem travniku.