Odprla dlan je vila srčna , rodilo se je dete,
podarila ji bo v življenje mnogo zdravja, sreče...
sladak nasmeh, solz sladkih ji obeta,
brez bolečin njen čas otroška leta.

A le kako otrok bo srečen ločil dobro naj od zla,
kaj slabo je žal treba bo da še spozna,
Morda v dar bi grenkih solz za ščep še podarila,
Da solze bi oblile deviško čista lica mila ?

Dodala le modrosti bo ki leta naj jih vtkejo,
V dobrem, slabem preizkušat smejo,
Če nit življenja bo boleča, neznosna,
Naj jo premaga, močnejša bo ponosna...

So bolečine sladke, rade tudi nasmejijo,
A pride čas, v pozabo odhitijo,
Le svetel žarek sončen, luč sveta,
Skrivnosti v sebi nosi, jih pozna....