Sebe sem stlačila v steklenico,
da se nimam tam zunaj tako zapleteno.
Narisala sem mejo med mano in steklom.
Z ozonskim plaščem sem obdala sebe
in sklenila, da morava biti vedno skupaj.
Kot poparjena lista mi visita ušesi,
da ne slišim zunanjih glasov in trušča.
Naučila sem se molčati in brzdati jezik.
Ozankala sem si oči z dolgimi trepalnicami,
da boljše spim in naredila iz rok veliko pentljo.
Ko potrebujem ljubezen me moj dragi
potegne po nekaj požirkov ven iz čutarice
in me zasuje s sladkim pecivom potešene ljubezni.

Muhe in ose brenčijo, vendar me ne morejo
opikati. One so zunaj, jaz pa sem notri.
Ko sem lačna, si narišem mizo v kuhinji
in se odžejam iz polnih oči radosti.
Sem živahna kot piščanček v jajčku,
imam skodrano perje, gosto in svetlo,
da se sklada z obrazom. Sem vesela,
da tu veter ne privzdiguje strešnikov
in mi jih meče na glavo in na kurja očesa.
Koščena roka, ki me je iskala po rjuhi,
je ostala tam zunaj in nič mi ne more, ha,ha…