Hrasti s svojimi grčastimi
in čokatimi debli so videti,
kakor Kraševci v kmečkih hlačah,
ki so odšli s svojih borjačev
nabirati gobe in brin.
Nekega dne se je na Krasu
razplamtel gozdni požar.
Gasili so ga več dni.
Obiskala sem pogorišče.
Iz tal so moleli zogleneli osamljeni štrclji.
Mlad borov gozdič je v vetru prepeval
žalostinko brinovki, ki je zoglenela.
Tako jokajoče je zapela kraška burja,
da se je kamenje, oblečeno v žalno obleko,
začelo slačiti in se odmikalo s svojo težo
koreninam. Videla sem krpe kraške prsti,
ki so v mukah rojevale zelene brstíke
in si zdravile opekline v duši korenin.
Večina jih še nima lastnih teles,
le spomin in ušesa imajo,
ki prisluškujejo pljuskanju dežja.
Ruj se je poklonil v čast
tej volji do življenja.
www.tatjana-malec.si |
Požar kraškega gozda
Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 6. april 2008 @ 11:31 CEST
Knjiga bralcev: info@tatjana-malec.si
Požar kraškega gozda
Prispeval/a: jože.k dne sreda, 9. april 2008 @ 17:16 CEST
Lep pozdrav od Jožeta Koprivnikarja
Nekaj časa nisem bil prisoten tukaj,zdaj pa se ponvno vračam,sem že izbrskal neka,tudi novešega...
Še emkrat prisrčen pozdrav !
Jože
Požar kraškega gozda
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 9. april 2008 @ 19:47 CEST
Lep pozdrav
Tatjana