Ko greš in si želiš,
da bi šel že prej..
ko hodiš in pustiš
za seboj poti idej.

Obračaš se nazaj,
da bi videl svet
kjer živel si svoj zdaj,
si želiš umret.

Puščaš vso to travo,
hišo iz kartona si podiraš.
Sklanjaš svojo glavo,
predano stran marširaš!

Dvigni, rame učvrsti!
spomini nujni so za razumet,
Pojdi dalje, ne popusti!
ko razumeš znaš živet.

Ni težko, najti dobro stran v vsemu,
in lahko ni iskanje vse.
A lahko konec vzameš temu,
kar zbada te v srce.