Dnevi neprijazni mokro aprilski,
meni zbujajo otožnost, nostalgijo,
po tvoji bližini, ljubezni strastni,
morda igrani, a v meni zasidrani globoko.

Vračajo me v čas sla, nenasitnega
poželenja, ko noči sva znojila, sanjala,
jih prebedela mokrih, vročih teles,
vlažnih od strasti, moči dane iz pekla..nebes.

S teboj sem odkrival že odkrito,
in nič novega nedoživetega, pa vendar
sem ponovno vzgajal, prebujal zastrto
v ozadju vsak dana, let , zgubljeno vnemar.

Bila sva kot popotnika, raziskovalca,
rudarja, ki kopljeta, smisel biti iščeta
se pogrezata vase v zraku, kot vesoljca,
ki iščeta lepote življenja… srca, ne vesolja.