Mar pomniš še, kar si nekoč dejal?
"Da nikdar ne izbrišeš me..."
in svoje ustnice na moje si položil.
Zdi se kot urok bi izrekel tedaj,
zdaj davno že tega,
nekje v mraku srca
spomin na ta trenutek
tako živ še skeli.

Izreči moral bi takrat:
"Da nikdar ne izbrišem te..."
in posuti s prahom se čarobnim.
Ker takrat še, ko cvetje bi name
posuli, tvoje ime v srcu bi
svojem nosila;
kot name ti,
jaz nate nikdar pozabila ne bi.