|  3.1.1989 - 7.6.2007
Počivam v miru spokojnem.
Ležim tam, na pobočju osojnem.
Pod staro lipo je moj dom sedaj,
daj prižgi mi svečko vsaj.
Da pozimi toplo mi bo,
zakrij mojo zibel z zemljo.
Spomladi prinesi mi pisanih cvetlic,
da moj vrt bo poln lepih gredic.
Prinesi mi usta z nasmehi
in dušo polno z uspehi.
Košare sončnih žarkov,
steklenice čarovničinih zvarkov.
Za hude čase,
ko bom močno in čvrsto,
zaprta v belo krsto,
mi prinesi zelja in klobase.
In daj, če si še tako prijazen dečko,
pozimi vklopi mi, lepo te prosim, pečko.
Da zeblo v noge me ne bo,
ponoči, ko spala bom mirno.
In za poleti dragi moj,
Podari mi le lune soj,
Da gledala ga bom v nočeh,
ki vroče so kot smrtni greh.
Le predno prideš na obisk,
si zmeri, prosim še prisitk.
Naj ne zmoti te bitje mojega srca,
ljubezen v njem, počuti se kot doma.
|
NE ZAMUDITE
Počivam v miru
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 9. junij 2007 @ 06:28 CEST
Navihanka, ne hecaj se z belo teto!
To je prav tisti črn, obešenjaški humor, ki se za tvoja leta ne spodobi. Poboljšaj se! Upam, da boš napisala in poslala na Pozitivke kakšno bolj veselo pesem.
Lep pozdrav
Tatjana
Počivam v miru
Prispeval/a: Lea7 dne sobota, 9. junij 2007 @ 12:21 CEST
Opažam, da se ne zavedaš dragocenosti svojega obstoja. Za nekatere si luč v temi in prosijo zate, da stopiš v njihovo bližino. Prišli bodo trenutki, ko si boš želela živeti in se oklepala zadnjih moči in vere, da lahko sprejmeš lepoto življenja. Ljubezen, po kateri tako hrepeniš, je v tvojem srcu in ti si jo usmerila le na enega človeka. Prepričana sem, da je veličina tvojega srca večja od tega. Da zmoreš ljubiti prav vse, vsakega na svoj način. Nikdar pa ne pozabi ljubiti sama sebe.
Objem zate!