Vse, s čemer pridemo v stik,
zahteva spoštovanje življenja.
Vrat, skozi katera vstopamo,
ne morejo zapahniti zleknjeni udje.
Volja ne more pridobiti moči
in prestopiti čez prag negotovosti,
če se ni izurila do polne zavesti.

Duri so se na stežaj odprle,
za njimi se razteza
zelena dolina za ledenimi hribi.

Življenje se nenehno spreminja
in zamenjuje oblike, da se prečiščuje
v duhovnem ognju nižjega v višje.

Ko se opotekamo ob vstopu
v dvorano učenja in zmag,
duh prosi po svetu ljubezen.
Barva njenega rojstva
je rožnata kot koža otroka.

Dvorana, v katero vstopamo,
je nasad bodljikavih rdečih vrtnic.
Nad njim blesti zvezda Večernica,
ki ne more utrniti,
preden ne bo izsijala vse svetlobe.
Zvezde so zelo podobne človeku.

V telesu se topi sneg.
Vstopam v nov letni čas.
Na vrtnici vidim pikapolonico.

www.tatjana-malec.si