Kot majhen sem
zvedav otrok,
ki išče pot
in je poln zmot.
Ne ve, ne kam ne kod,
a rad bi bil povsod.

Vsak smerokaz mu je v veselje,
vsak kozarec vode mu ponujen
vzame z radostjo v očeh,
vsak šum vetra
vrata mu srca odpre.

Vsaka Iskrica na Nebu
ogenj mu prižge,
njegova pa toplota
vrata Doma mu odpre.

Lučka majcena sem, drobna,
ki v svetlobo to brli,
išče ogenj večji,
da v kresu zagori.

Ana Nuša