"Oprosti!" je težka beseda za vse.
Za solze vse tvoje,
za črno gorje.

Premalo je reči le eno,
naj bodo vsaj dve.
"oprosti, oprosti, oprosti za vse!"

Vem da boli,
in žalost ne mine.
Vem, da živi,
bolečina ne zgine.

Žre dalje in gre do srca,
besede, užalijo tja do neba.
Udarci so slabi, kdor tepe po koži,
z besedo ubiješ, srce še roži.

A vedi, ni želeno bilo vse to.
Tvoja solza boli me, ne maram tako.
"Oprosti!" premalo je za vse drobne stvari,
se spomniš kako še nad nama nebo zažari?

"Vseeno je!" praviš mi, nič te ne gane.
A mene vse peče, odprte so rane.
Vseeno ti ni,
vem, še te boli.

Oprosti mi, Mali.
Saj vem da sem sraka.
Včasih neumna,
vsem drugim enaka.

Oprosti mi, ker se ne vdam!
Oprosti, ker se žalosti predam!
Oprosti, ker vem da ni vse to zaman!
Oprosti, ker te samo.. rada imam.