V oboru,
polarizirani:
premik duha,
svobode klic uslišan!
Odstre se več kot pol posesti.
Hvala vam modri,
drzni in ljubeči ljudje,
da pomagate
sužnjem v želzni obroč okovanim,
da brez verig,
svobodni ljudje
pogledajo v isto Sonce.
Dvignjenih glav,
brezskrbno
in sprejeto
obiskujejo
Božičkovo deželo
in tudi Dulcineo,
ki vztrajni Don Kihot
ji danes tulipane
iz dežele,
tik pod morjem
k nogam trosi.
Pa pride čas,
ko še trubači
v kolu z možmi v kiltih,
z dudami
in sirtakijem v spremljavo,
pa trubadurji,
iz vseh vetrov,
slavili bojo
rojstvo sonca,
pa srečen čas,
odprt v daljavo
in širjavo
za blagor vseh
za isto mizo.
Evropi v opomin,
da nam bo dobra mati
in ne kot je bila,
še slabša kakor mačeha.
Dušan, 20.12.3007
|
Schengen
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 22. december 2007 @ 20:30 CET
Problem je kako doseči, da bo slovenski delavec imel za isto delo enako plačo kot evropski delavec.
Problem je nacionalni program, saj smo še vedno brez vizije kam, v kakšno smer se bo razvijala naša družba in kakšne temeljne cilje bomo zasledovali. Vprašam se, ali je bilo razslojevanje in kruti neoliberalizem naš cilj?
Vprašanje je kako preseči brezčuten in preračunljiv razum; kakšno je moralno stanje članov te družbe, v kateri živimo; kakšni so moralno - etični principi tega sveta, ki si ga zamišljamo kot človekovo delovanje.
Kje so naša čustva, naši ideali, naša narodova ideniteta in kje so meje človekove avtonomije, do kje lahko seže individualni interes v morali.
Vsi liberalistični nadomestki, kot so funkcioniranje in proceduralna odgovornost ostajajo nevredni zaupanja in so moralno dvomljivi nadomestki. Žal, v Evropo odhajamo kot narod notranje razklani, neenotni, nekateri pa obsedeni od želje po bogatenju in moči.
Ali smo sposobni za ustvarjanje moralnega prostora, v katerem bomo živeli kot ljudje? Jaz in ti sva toliko svobodna, kolikor nisva novodobnim lastnikom kapitala za talca za enega črnega in enega belega.
Evropa ni Shengen, ni oznaka za ozemlje v zemljepisnem smislu. Evropo je treba razumeti kot politično realnost skupnega evropskega trga.
Ali je Evropa protosr za utelešenje evropskega duha?
Evropa temelji na temeljni ideji Evrope in njenih filozofskih korenin. Res je to, vendar Evropa ima za seboj tudi bridke izkušnje, ki so določale usodo mnogih narodov. Če gledamo časovno - zgodovinsko pogojevano Evropo, nam postane jasno, da mnoge stvari še niso presežene.
Mislim, da bomo v Evropi toliko veljali, kolikor se bomo uveljavili kot narod s svojo identiteto, jezikom, kulturo, enotnostjo, samobitnostjo in narodovim ponosom in da bomo toliko vredni, kolikor bomo lahko s svojim delom, inventivnostjo in marljivostjo ustvarjali svojo materialno blaginjo.
Evropa so samo možnosti! Shengen je evforija, je zadovoljstvo nad presežeimi totalitarizmi vseh vst, ki so zasužnjevali narode.
Malo sem razmišljala, tako mimogrede.
LP Tatjana
Schengen
Prispeval/a: Dušan dne sobota, 22. december 2007 @ 22:31 CET
Vesel sem,da si prepoznala moj namen,da je potrebno pogledati za kuliso,predvsem pa v svoji glavi postaviti stvari na svoje mesto.Res me veseli,da si napisala,za vsako besedo ti hvala,pa še bi jih bilo treba-v razmislek!Morda me je spodbudilo evforično nastavljanje kameram,za nekaj kar je koristno kot Butalsko sejanje soli.Nezavedno se v meni ob takih političnih paradah nekaj zgane in mi pravi:spet ga nekaj hudo lomijo.To kuliso so postavili,okoli nje prižgali lučke in nazdravili s šampanjcem.Ozadja tega so se mnogo bolj zavedli na Slovaškem,kjer so po zakonu dvignili zapornice in niso delili cirkusa,kot pri nas.Zavedajo se da so realno drugorazredni evropejci,tako kot mi,samo ,da smo tako zaplankani,da tega ne moremo ali nočemo priznati!
Vidiš,draga Tatjana,zato je pa dobri bog poslal ljudi ostrega uma in čutečega srca,da opozarjajo ljudi okoli sebe,pa magari skozi poezijo.Tudi to je del velikega načrta.
Vedno,ko kaj napišeš,pa bodi pesem ali pa zgolj nekaj besed s katerimi pobožaš avtorja za opravljeno delo izvršuješ svoje poslanstvo,ki si ga prav kot srce sprejela brez ugovora in tudi zato te bom vedno občudoval in imel rad,Dušan.
Schengen
Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 23. december 2007 @ 22:28 CET
Govoriti danes o EU in njenih nalogah, je smelo dejanje. Velik problem je v tem, ker kot narod ne vstopamo z zadostno zrelostjo v to integracijo, saj nismo razrešili med sabo temeljnih problemov naših delitev. Kot prvi in zelo odločujoč pomen, kar Janez Janša pogosto opazarja, je ideološko nasilje kot etični problem slovenstva in nepriznavanje zgodovinske resnice. Pri mnogih ljudeh obstaja moralno etična deformacija, ker so se spremenili v maso ovaduhov in družba se je razdelila na rablje in žrtve ter na sužnje, ki so morali biti tiho in na oblastnike, ki so imeli glavno besedo o vsem. Tega se nikakor ne moremo otresti. Subjektivizem raznih struktur se hoče uveljaviti kot brezpogojna moč nad vsem, je znotraj zgodovinsko dogajanje, dogajanje ki ni zmožno preseči preteklosti, kar hromi našo sedanjost in prihodnost.
Naloge EU niso enostavne, zahtevajo kompleksnejše pristope:
- vzpostavitev kozmopolitskega pravnega reda na podlagi mednarodnega prava
- preprečiti strmljenje ZDA po hegemoniji, da bi imela vodilen gospodarski in politični položaj nad celim svetom, ker je dolgoročno tam sistem obsojen na polom
- obstajajo problemi globalizacije, EU bo morala zavarovati svoje gospodarstvo (dokler bo kitajska delavka delala 10 – 16 ur na dan za pest riža in par dolarjev, brez zdravstvenega zavarovanja in socialne zaščite, se bo industrija selila v države Tajwan, Kitajska in manj razviti svet
- treba bo omiliti kruti in brezkompromisni neoliberalizem in postopno preiti na humani kapitalizem, tudi ideja o socializmu še ni mrtva. Treba bo še vzpostaviti pogoje za takšen družbeni red, ki bo zagotavljal državo javne blaginje in odpravo revščine ter omogočil soudeležbo ljudi pri upravljanju družbe. Kako spoštovati nacionalne specifičnosti in najti skupne točke.
- določiti je skupne kulturne vrednote (duhovna kultura, vera, filozofija, vrednostni sistem, svoboščine človeka)
- zelo težko bo usklajevati vprašanja religije, če upoštevamo, da podpirajo krščanstvo glavne večje članice EU kot so Poljska, Italija, Španija, ki zahtevajo reden dialog s cerkvami, medtem ko mu Francija in Belgija nasprotujeta. Bler je danes pristopil k krščanski veri. Tu imamo še islam in priseljence. Obstaja vprašanje v kakšnem duhu se bo razvijala EU glede na različnost intelektualnih evropskih ravni. Razprava o enotni krščanski dediščini, ne bo prinesla verodostojnosti postnacionalnega spomina in bodo problemi kako rešiti to vprašanje s pogodbo EU
- RKC lobira evropski prostor, medtem ko ga islam postopno uzurpira. Vprašanje je ali uvajanje krščanstva, ki ni popolnoma ločeno od države, res predstavlja skupno matrico za sožitje vseh različnosti
- vprašanje je tudi kakšne gospodarske korporacije bodo dominirale in kako se bomo lahko vključevali vanje in nenazadnje kakšna je vizija EU glede njenega večnacionalnega programa in kakšno vlogo bodo imele male države, ki se bodo morale vedno podrejati interesom in vplivom velikih
- EU mora imeti ambicijo, da se bo organizirala kot vodilna vzpostavljajoča se sila tako gospodarsko, kot politično in vojaško, kar je še v povojih
- stara in nova Evropa imata skupno pomnenje zgodovine, ki ga bo težko preseči
- Člani narodov, ki so se povezale v EU se identificirajo s svojim narodom, običaji, vero, kulturo. Nihče se ne čuti samo Evropejca, temveč tudi pripadnika lastnega naroda. Evropsko identiteto je treba dojeti tudi izkustveno. V EU so gotovo močno prisotni problemi (kulturna grafologija Evrope),
- militarizem, krutost in nečlovečnost, ki vlada v ZDA, za vrednostni sistem EU ni sprejemljiv (smrtna kazen)
- problem je raven znanja ljudi in pretok kadrov, saj se kadri usposabljajo le za funkcijo v reprodukcijskem procesu in manj kot duhovna bitja, zato je vprašanje kakšna bo kulturna raven bodoče družbe - državljanov EU
- zelo velik problem je vprašanje kmetijske politike, ali bomo odvisni ali bomo vodili avtarktično zemljško in gospodarsko politiko, ki zagotavlja preživetje v primeru kriz
- obstaja nevarnost, da se bo svet poplitvil brez humanističnih znanosti v šolah, bolognjski sistem je zreduciral znanje na tisto, ki ga bodo potrebovali kadri v reproduktivnosti; korenine družbe kot so etika in religije se vračajo k avtentičnim vrednotam posameznih narodov, zato o evropski kulturi enotnega duha še ne bomo mogli govoriti, kar nedvomno vpliva na omejevanje človekove samorealizacije.
Naštela sem le nekaj pomislekov, vendar tematika ni tako preprosta, da bi jo kar tako lahko obravnavali. Ali bo Evropa, v katero smo vstopili s človeškim obrazom, bomo šele videli. Izbrali smo tisto alternativo, ki smo jo lahko. Tako majhni kot smo, moramo vedeti, da nam določajo usodo veliki. Če bomo kot narod obstali pa odločamo mi.
LP Tatjana