Raztopil si se v mojih očeh.
Dotikam te s spuščenimi vekami.
Zamižim in ti se zlivaš v moj hram,
kjer rastejo pokrajine flisastih gričev
in zeleno dekliške oljke.

Eterično mavričen
in travnato sanjav je dan,
ogrnjen s sinjim šalom,
ki izroča nevesto
svatbi razigranega morja.

Sem kot samotno drevo na obali
s čebelo na svojem sadežu.
Stisnjena smokva
s sladko kapljico na nosu
iščem besedo, ki jo je narisala
jutranja rosa in položila na jezik,
ko se je morje hotelo zarivati vame.

Mežim in hrepenim po razkošju
galebovega leta,
ki zarisuje črte svojih svobod.
Iz morskih valov sem sezidala stolp
v podporo mavrični prisotnosti
in z dvojno ljubeznijo
držim za roke vodo in kopno,
poljubim bel cvet magnolije
in vetrovi oddeskajo z jadri v svet,
ko se slačijo mlada jutra noči.

www.tatjana-malec.si