Ne kralj, ne cesar želel bi kdaj biti,
ko vse se klanja ti, tesnobo skriva,
skrbi žal narejen nasmeh prikriva,
proč od resničnosti prerad odriva.

Saj krona že so mi cvetlice iz gora,
okras cvetočih jas najlepši, jih ima
ko pa ozrem se iz gora na morje,
v soncu objema obsijano me obzorje.

Če izvoljen bil bi kot predsednik,
bojim se, našel bi se še prisklednik,
če bil bi en sam, ne bi bilo hudo,
a kaj, preveč naenkrat bi jih bilo...

Pa saj to so le misli, me ne boli,
veliko drugih si jih vladati želi,
ko krone žar le čez dan blesti,
ukazovalnost, veličanstvo govori..

S pogledom sem na vrhu lepotic,
ko z belino snežno so prekrite,
v skrivnostno meglo rahlo skrite,
planine naše očem v dar, srcu čar...