Njegova ljubezen ni njena.
Samo včasih jo s toplim pogledom obleče
in jo pusti čakati na milost njegovih oči,
da ji ogreje srce s slinastim pogledom.
Bogve zakaj. Kaj tedaj rabi od nje.

Morda mu poje petelin v krvi.
Morda ga je oplazil žarek globokega vida
in mu napolnil mehurček hrepenenja pod jezikom.
Kaj če je vzljubil vonj njenega nagega telesa,
vzhajanje kruha v njej. Petje ptice, ki je
z vetrom in zibanjem veje ni mogoče utišati,
niti z menjavanjem barv je ni mogoče potešiti.

Kakšna metafizika metulja je neki to,
da nikoli zagotovo ne veš kdaj te več ali manj ljubi.
Če dobro premislim, je speča ljubezen v njem
zelo muhasta, hladnost pa je tako nalezljiva.
Pisana krila skrivajo v sebi tudi gosenice,
ki obgrizejo zelene liste in cvetove.
Takšna je tudi ta njegova šmentana ljubezen.