Nekoč je bil nekdo,
ki sem ga ljubila,
joj, kako zelo!

On še naprej živi,
jaz pa sem umrla...
zanj tukaj več me ni.

Sploh ne pogreša me,
ker takih, kot sem jaz,
ima na vsak prst dve.

Lahkotno ščebeta,
z njimi smeje se,
le z mano ne kramlja.

Pač vredna nisem več
pozornosti njegove...
postala sem odveč.

Zato je čisto prav,
da umrla sem...
Naj srečen bo in zdrav!


Ljuba Žerovc