Počival rad bi
po dnevu napornem,
času, ki ga držim
v sebi,
rad bi, da vse,
kar je bilo med nama,
gre z mano, v svet,
kjer ni noči brez sna,
kjer polja
ne rodijo črn cvet,
kjer nista škrjančka glas..lepota,
podoba črnega vrana.

Šel bi tja,
kjer neurja ne plešejo
svoj smrtni ples,
kjer si grom in strela roke
ne podajata, samo ljubita se, stiskata vmes.
Med gozdove bi se odpravil
in s seboj bi vzel
vse, kar mi ne da miru, kar me teži,
še tebe, ljuba, bi povabil, da skupaj počila bi
v njihovih nedrih,
smrekah mogočnih,
morda tam našel bom svoj notranji
mir, z njim počival…sanjal o poljih cvetočih.