Katere besede boš uporabil
za označitev svoje nevednosti;
ali je sploh potrebno, da ji daš ime.

Ko življenje olupi, izlušči in izkoščiči
misli iz lupine, je vse odveč.
Katere modrosti človekovega
prebivanja bodo uporabljene,
ko bomo razmišljali o svoji končnosti.

Ves hrepenenjski si se že rodil,
ko si se začel poslavljati.
Tako dokončno si zavezan zemlji
in čudežu, da si tu na njej
in da si že od vedno začaran
v svoji presunljivosti želje,
da te neznansko žeja kakšno ime
boš dal svoji nevednosti,
ko se zvečer poslavlja svetnica
bledih lic in izziva trenutke praznine.

Tako razdeljen si v nenehnem
prilagajanju različnim vlogam,
ki se zatekajo v krilati duh ploda
in ga hočejo poimenovati,
zanikati ali priznavati,
ko ta umira od duševne navzočnosti
in neizrekljivega zloma.

Vselej odhaja človek nag, slečen duha.
Vitraž tišine zaigra tiho simfonijo
medlih odtenkov neba nad pasjo uto,
brez kančka pomembnosti ptičjim krilom,
ki negibne obležijo na dlani zemlje.