Pustite mi jo, prosim vas lepo,

ne ogovarjajte drugje jo,

jaz sam jo bom, doma, z vašo pomočjo,

ne blatite je, damo…mater mojo Slovenijo;

kaj ni dovolj storila za nas,

nas je rodila…dojila, nam dala

prvo skorjico kruha,

ljubezen do sebe…drugih je vcepila v nas;

v vseh imenih, tudi Boga,

vas prosim, ne počnite tega,

kar njo boli, jo prizadene,

jo žali, prizadene tudi nas, sinove…hčere njene;

ljubi bog, dovolj je prestala,

naša domovina,

saj imamo samo njo

in še njo zanemarjamo, po njej pljuvamo;

s kakšno pravico, vas vprašam,

iz nje 'delate' k…., jo 'slačite',

kot pocestnico okoli ponujate,

nimate srca, vas ni sram?

V imenu kvazi resnice…pravice,

poznanih fraz iz preteklosti,

si dovolite, da njej v očeh drugih

delate ječo..taborišče smrti,

ne zavedajoč se ali pa, da resnica je zmaga

in da bo vam nerodno, kot vam je bilo v Rogu,

drugod, ob odkritih grobovih.