Vsa sem polna razsvetljenih ulic
in vrat, skozi katera lahko vstopiš
in izstopiš. Ne zadržujem te,
če nisi radosten od mojih darov.

Ljubezen se smehlja
skozi cvetove in sadeže.
Tako brezmejna je,
ko se pretvarja v obilje
tvojih sprejemanj.

Ne pričakujem,
da mi boš kazal lok belih zob,
saj nisi Most vzdihljajev,
da bi se skozenj z gondolo
peljala v doževo palačo.

Pokaži mi razcvet oči,
iščem vezi, ki me priklepajo nate.
Če hrepeniš po mojih navezanostih,
skrbno izmeri razdalje,
kjer plešejo vetrovi neba
in izvabljajo sončne glasove dneva.

Barvno sem zazrta v simfonijo
mozaikov tvoje duše.
Povej mi, če si že prestopil palubo
in vstopil na mojo ladjo.
Ko vstopiš, prinesi s sabo plug,
svoje uspehe in neuspehe.
Bodi takšen, kot da si se pravkar rodil.

www.tatjana-malec.si