On je našao drugu planetu,
drugi otok,
tamo želi zasaditi korjenje svoje,
zaboravljajući srce koje trči.

Dunjo deklica, pesmica je v nebo vpijajoča bolećina, ne tvoja, nekoga drugega, njegovega-njenega srca.
Vendar v življenju je vedno tako: za vsako stvar morata biti oba in tudi v tej tvoji pesmici, ki si jo, predvidevam, nekomu, ali neki, namenila, je tako. Čutim tvoj notranji vzgib, tvojo pesniško dušo, da daje podporo ženski, njeni bolećini, njeni temi, meglenim jutrom, sivim trenutkom.
Hvala ti v njenem-njegovem imenu. Žalosti me, ker nisem zasledil odmeva, ker je bila tvoja pesmica poslana na naslov, ki je v ulici brez hišne številke, brez imena.
Globoko se ti opravičujem, če sem brcnil v meglo, v tisto, ki zakriva dejanskega naslovnika, sem z njim in jočem z njegovimi solzami sreče.
Malo sem se razpisal, danes mi je rojstni dan, rodilo me je Pekre, soryyyyyyyyyy!!!!!

lp, fp-Kanika

[ Odgovori na to | # ]