Ledenih rož na oknu sem ugledal,
ko zjutraj v klet sem vstopil,
se dihom toplim sem jih lotil...,
da v roso, kaplje jih spreminjam,
teh hladnih se ne rad spominjam...

Pogled skrivnosten, veličasten mine,
so igra, del narave, hladne zime,
ko mraz jih podari, ustvarja, riše
izginjajo s toploto, se že topijo,
že več jih ni, v nič se spremenijo...

Za dar so hladne, neprimerne,
saj le prave pričarajo toplino,
a teh na oknu, na steklu z zimo,
odnesel topel sončni žarek bo,
ledenih rož, ko hlad bo mimo.