Gorel v hrepenenju sem po tebi,

bil na trnih….upih pričakovanja,

neskončno dolgo, kot da sanjam,

da prideš vame z mrakom, ko se znoči;


čemu mi krila, ko ne čutim vetra

na licih, tvojega daha ujetega v laseh,

vonja po tebi v strastnih trenutkih časa,

čemu vse, če me ni v srcu..očeh tvojih;


vsak moj prihod odloži…pusti sledi

v snegu, polepša snežno pravljico, meni,

moji duši poglobi upanje vate..tvoje srce,

vedi, sledi pod tvojim oknom nocoj so moje;


v dolgih večerih..nočeh ljubljenja s teboj,

šepetanja, božanja najinih duš..srca,

mi je vedno tako, da znova in znova

hrepenim, gorim, želim si te, si z menoj;