Čemu vsa lepota narave,

vso petje ptic..neba širjave,

če nje ni, njenega glasu,

kot spev slavčka v maju;


vsa krasota cvetličnih polj

je odveč, ker manjka njen vonj,

njega ni med vsemi vonji,

ga nosim v srcu, mi je v duši;


ne zanimajo me več: polja

pričakovanj..presenečenj,

niti prostori upov..hotenj,

zahodi sonca, kraji dneva;


zakaj potem vse to, čemu

so vsa jutra…zarja večerna,

sanjske noči….zvezdne,

zakaj mavrica ni lepa brez nje;


sebe sprašujem, pravega odgovora ni,

ga niti ne pričakujem, vem, v njej je

odgovor, povsod z njo hodi, v njej živi,

kako naprej v tej zmedi, to je vprašanje.