Nasmehni se dekliču , ki poljublja,
Ko ljubezen v objemu mu obljublja,
Le rinkca brani se, fosilna je navada,
Saj danes kul brez, moderna je razvada...

Nekje v daljavi slišim spet prepir,
Le kaj ljudem je, spet kalijo dnevni mir,
Nekdo na rolkah preveč hitel se zaletel,
Ko v trku padel, slušalke nehote mu snel...

Pogledam jo nasproti mi prihaja,
Ne vem, kaj v časih teh se le dogaja,
Po šest uhanov, v rinkec v nos, obrvi...
Ko gledam me boli, jezik, zlati rinkec prvi...

Je res mladina zdaj povsem drugačna,
vsa rada glasbo ima navada ni napačna,
a telefoni v žepih kličejo zaman, pojo,
ko glasba na ušesih navita premočno.